Občine: Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Bohinj
JUTRI
3°C
1°C
SRE.
2°C
1°C
Oceni objavo

Nov projekt za LIP Bohinj

LIP Bled je največje lesnopredelovalno podjetje v Sloveniji, z največ izvoza in največ zaposlenimi, a je njegov poslovni izid lani in letos negativen.

Tudi obratu LIP Bohinj gre zadnja leta precej slabo, saj je potrošnja opažnih plošč, ki jih prodaja gradbincem po Evropi, zaradi recesije upadla kar za polovico. Zaradi recesije je namreč v krizi tudi gradbeni sektor, ker so novogradnje redke. Veliko bolje se prodajajo vrata, ki jih izdeluje tudi bohinjski obrat, število prenov stavb namreč ni tako upadlo. Prodaja vrat je upadla le za desetino. Tako LIP Bohinj ni več šesti, ampak je postal četrti največji prodajalec vrat v Evropi.

 

Zaradi upada prodaje opažnih plošč, ki so najštevilčnejši proizvod LIP Bohinj, d. o. o., katerega 65-odstotni lastnik je LIP BLED, d. o. o., 35-odstotni pa tretja največja avstrijska lesnopredelovalna veriga Hasslacher, so pri LIP Bled pripravil koncept razširitve in dopolnitve lesnopredelovalne dejavnosti podjetja na Bohinjski Bistrici. Projekt je pripravljen v skladu z državnim Akcijskim načrtom za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020. Projekt so že predstavili tako Vladi RS kot različnim ministrstvom in povsod so pozdravili njihov načrt in projekt podprli.

 

Prvi cilj projekta lesnopredelovalnega centra Bohinj je povečati predelavo iglavcev s sedanjih 70.000 m3 na obstoječih dveh polnojarmenikih na 131.000‒150.000 m3 z nakupom dodatne tračne žage in izgradnjo novega mehaniziranega skladišča z lupilno linijo.

 

Drugi, morda še pomembnejši cilj novega centra, je razširitev palete produktov, da ne bodo več odvisni le od gradbene industrije in bodo lahko izkoriščali več lesa različne kvalitete. Novi produkti poleg obstoječih troslojnih gradbenih plošč za opaženje, katerih proizvodnjo načrtujejo povečati na 1.300.000 m2 letno, so: križno lepljene plošče za proizvodnjo montažnih hiš (21.000 m3 letno), okenski lepljeni profili (10.500 m3 letno), peleti (22.729 ton letno), električna energija iz biomase (10 GWh letno) ter termična energija (52 GWh letno).

 

Prednosti za LIP Bohinj pri načrtovanju takšnega projekta so, da sedanja tovarna stoji na slabih 12 hektarov velikem zemljišču ter ima solidno cestno in železniško povezavo. Največje prednosti so še neposredna bližina gozdov s kvalitetnim lesom iglavcev, že zgrajena infrastruktura, proste hale, višek modernih sušilnih kapacitet, več kot 60-letna tradicija ter razpoložljiva kvalificirana delovna sila. Vse našteto predstavlja idealno lokacijo za izgradnjo lesnopredelovalnega centra.

 

Nov lesnopredelovalni center bo podjetju prinesel letni prihodek dobrih 37,8 milijona evrov namesto sedanjega, ki nanese približno 14 milijonov evrov. V Bohinju se bo tako odprlo več kot sto novih delovnih mest, ki bodo za približno 35 odstotkov boljše plačana, saj se bo dodana vrednost na zaposlenega zvišala z 19.557 evrov v zadnjih treh letih na 39.974 evrov. Vseh zaposlenih v novem centru bo 298. Načrtujejo, da bo letni dobiček po obdavčitvi dobra dva milijona evrov.

 

LIP Bohinj izvozi sedaj približno 90 odstotkov celotne proizvodnje, po izvršeni investiciji bo delež izvoza zaradi prodaje domačim proizvajalcem oken in montažnih hiš znašal med 75  in 80 odstotki. Še vedno bodo z lastno blagovno znamko LIP Bled izvažali na evropske trge.

 

Projekt bo predvidoma realiziran v letih 2014 in 2015. V celoti bo investicija vredna nekaj tisočakov manj kot 37,6 milijona evrov. 28 milijonov evrov bodo investirali v novo opremo, od tega le slaba dva milijona v izgradnjo novih in obnovo obstoječih hal. Dodatnih 9,5 milijona evrov pa bo potrebnih za zagotovitev financiranje obratnega kapitala.

Del sredstev v višini približno 4,65 milijona evrov bodo zagotovili družbeniki podjetja. Približno 7,38 milijona evrov načrtujejo iz nepovratnih državnih sredstev, ostalih 25,56 milijona evrov pa bodo pridobili z bančnimi krediti in krediti dobaviteljev opreme. Sedaj pospešeno iščejo tujega soinvestitorja.

Oglejte si tudi