V tej pestri množici rastlin je nekaj sto vrst prepoznanih kot ogroženih v državi in potrebnih posebnega varstva. Ogrožene so zaradi občutljivosti, redkosti, uničevanja ali neprimernega načina rabe njihovega življenjskega okolja, pa tudi zaradi svoje mikavnosti.

Med slednje sodi tudi največji predstavnik divje rastočih kukavičevk (orhidej) v Evropi, lepi čeveljc (Cypripedium calceolus). Razširjen je po vsej Evropi in proti vzhodu vse do osrednje Azije. Vendar njegova številčnost strmo upada; v Grčiji je na primer že izumrl. Zato upravičeno velja za eno izmed najbolj ogroženih rastlinskih vrst v Evropi.

V Sloveniji je lepi čeveljc predvsem alpska vrsta in spada med značilne rastline bukovih gozdov, nanj pa lahko razmeroma pogosto naletimo tudi v pasu ruševja in na gozdnih obronkih. Na rastiščih lepega čeveljca v Triglavskem narodnem parku uspeva kar petina slovenske populacije. Poleg gnojenja, intenzivne paše in neprimernega gospodarjenja z gozdovi ga v veliki meri ogrožajo tudi množično obiskovanje rastišč in z njim povezana trganje cvetočih poganjkov ali celo izkopavanje in iznos rastlin.

»Na posledice takih nedopustnih in vsega obsojanja vrednih ravnanj občasno naletimo tudi v narodnem parku. Nekatera rastišča so namreč razmeroma lahko dostopna in prepredena s stezami, zato tudi povečan preventivni naravovarstveni nadzor v času cvetenja rastlin ne more zagotoviti njihove popolne zaščite,« pravijo v javnem zavodu Triglavski narodni park.

Vendar verjamejo, »da se večina obiskovalcev rastišč zaveda varstvenega pomena tega prelepega predstavnika orhidej, da rastline občudujejo odgovorno in zavedajoč se, da je lepi čeveljc v Sloveniji strogo zavarovan že dobrih 90 let.«

Rastišča lepega čeveljca v Triglavskem narodnem parku so vključena tudi v ekološko omrežje Natura 2000, zato je javni zavod TNP kot upravljalec tega območja še posebej odgovoren za njegovo dolgoročno ohranitev. »Tako bomo kršitve, povezane z namernim uničevanjem, nabiranjem, poškodovanjem, trganjem, ruvanjem ali posedovanjem rastlin lepega čeveljca, obravnavali kar najstrožje – celo kot kaznivo dejanje,« so odločni upravljalci TNP in še, »tako kot pri lepem čeveljcu bomo dosledno ukrepali tudi v primeru podobnih kršitev z rastlinami ostalih zavarovanih prostoživečih vrst na območju Triglavskega narodnega parka.«