Zelene smrekove gozdove v Bohinju so zamenjale v zadnjih treh letih goličave in zavese rjavih lubadark. Strokovnjaki napovedujejo, da bo to uničevanje trajalo še vsaj 3 leta .
Na območju ZGS krajevne enote Bohinj je bilo letos zaradi lubadarja označenih za posek že 93 000 m3, posekanih pa 145.000 m3. Lani so bile številke skoraj za polovico manjše, pa že takrat nepredstavljivo visoke.
Gospodarska škoda, ki so jo v zadnjih treh letih imeli lastniki gozdov v Bohinju zaradi razvrednotenja lesa in nižjih odkupnih cen je 7 milijonov € .
V tej situaciji, ko je lubadar v gradaciji, ga ni mogoče ustaviti!
Kako pa lahko napad lubadarja upočasnimo in škode omilimo ?
Zavod za gozdove vse moči usmerja v čimprejšnje odkrivanje lubadark in obveščanje lastnikov gozdov. Lastnik prejme odločbo, kjer je vpisana parcela-lokacija, količina lubadark in rok sanacije. Ta informacija je ključna za lastnike gozdov, ki niso domačini.
Označene lubadarke je potrebno v čim krajšem roku posekati in odpeljati iz gozda. V primeru prepozne sanacije razvije lubadar za lubjem naslednjo generacijo, ki izleti in takoj napade okoliške zdrave smreke. Iz vsakega hrošča lubadarja se v nekaj tednih razvije naslednja generacija z 30 do 100 novih uničevalcev gozda. Zato je v sedanji alarmantni situaciji pravočasna sanacija živih lubadark najpomembnejši in osnovni varstveni ukrep. Le tako se lahko upočasni uničevanje smrekovih gozdov .
Zadnji mesec pa je napad neverjetno silovit, napadeni so celi kompleksi gozdov in sprotno označevanje napadenih dreves s strani ZGS je nemogoče.
V dobro lastnikov in gozda priporočamo, da lastniki svoje gozdove redno pregledujejo. Če opazijo intenzivno odpadanje še zelenih iglic, smoljenje lubja ali rjavenje iglic in odpadajoče lubje, naj takoj pokličejo na Zavod za gozdove 04 5747 440 svojega revirnega gozdarja. Gozdar bo klic in napadeno parcelo zabeležil. Bistveno je, da lastnik tudi brez označitve dreves čim prej začne s posekom in spravilom lesa. Najbolje, da se lastniki gozdov z manj znanja pri revirnem gozdarju pozanimajo tudi za zunanje znake napada in širino roba, ki ga je prav tako potrebno posekati. Lastnikom pa svetujemo, da z izvajalci sklepajo pisne pogodbe in njihovo delo in odvoz lesa nadzirajo. Sanacija lubadark je bolj zahtevna od redne sečnje, zato naj se jo sami lotijo le gozdarskih del resnično vešči lastniki gozdov.
Ko bo gozdar v bližini napadenega gozda, bo posekano drevje evidentiral oziroma, če delo še ni končano lastniku označil do kje naj drevje poseka.
V primeru potrebne gradnje vlak mora lastnik gozda kontaktirati revirnega gozdarja, da bo traso označil na terenu in izdelal elaborat vlak.
Pri sečnji, spravilu in transportu gozdno lesnih sortimentov prepogosto prihaja do poškodb mejnih znamenj kot so kamni z vklesanimi križi, groblje. Na lastnikih in izvajalcih je odgovornost, da po končanih delih meje ostanejo jasno vidne. Verjemite, zanamci nam bodo hvaležni.
Zagotavljanje sanacije je naloga, ki so jo dolžni opraviti oziroma zanjo poskrbeti lastniki gozdov.
Ker pomeni opustitev sanacije lubadark neposredno grožnjo za okoliške smrekove gozdove je Zavod za gozdove pri kontrolah izvedbe dosleden:
Lastnike gozdov, ki sanacije ne izvedejo, kaznuje gozdarski inšpektor. Na ZGS pa se lahko odločimo tudi za izpeljavo izvršbe.
Zaenkrat odkup hlodovine še tekoče poteka. V primeru zamud pri odvozu
lastniki lahko na Zavodu za gozdove dobijo z insekticidom prepojene mreže STORANET, ki preprečijo izlet nove generacija podlubnikov. Mreže se lahko namešča le izven zavarovanih območij, vodnih zajetij in certicifiranih gozdov.
Zapisala:
Vida Papler-Lampe, Zavod za gozdove, OE Bled


