Več trgovcev z različnim blagom je že našlo prostor v njej, vendar mi še nikoli ni tolikokrat zastal korak pred njenimi okni, kot odkar je tam Etno Galerija.
Lastnica Etno Galerije Mojca Luzar se je našla v razstavljanju in prodaji izdelkov domače in umetnostne obrti preprosto zato, ker si želi kulturno dediščino Slovenije približati ljudem.
Njena Etno Galerija je prav to – etno(loška) galerija. V njej na nekaj kvadratnih metrih spoznate celo našo deželo in njene običaje. Razstavljeni izdelki nam pomagajo ohranjati identiteto in prostor v svetovni družbi ter izročilo ročnega dela, učijo nas spoštovati izdelke lastnih rok in spretnosti. Med najpomembnejšimi in med kupci najbolj zaželene so replike slovenske kulturne dediščine – poslikane šatulje, panjske končnice, izrezi poslikav kmečkih skrinj in pohištva.
Replika pomeni popolno kopijo, popolno ponovitev nekega originala, kar se doseže tudi z uporabo repliciranih tehnik in tehnologij. Replike nosijo vse podrobnosti originalov, tudi njihove pomanjkljivosti, na primer poškodbe, manjkajoče dele idr. Prav zato gre pri izdelavi replik za zahtevno mojstrsko rokodelstvo.
Med ostalimi izdelki lahko spoznate še slivniško čarovnico, umetelno izdelane predmete iz lesa, keramike in stekla, izdelke iz medu in voska, medenjake ali okrasne kruhke (lectovo pecivo), idrijsko čipko, kovaške izdelke, copate iz polstene volne, pletene »zokne« in še kaj se gotovo najde.
Vsem izdelkom je skupna še ena lastnost, brez katere Mojca izdelka ne postavi na polico, in sicer da so vsi slovenskega izvora s certifikatom Rokodelstvo Slovenija Art&Craft, ki ga pridobijo s pozitivnim mnenjem Strokovne komisije za ocenjevanje izdelkov domačih in umetnostnih obrti pri Obrtni zbornici Slovenije.
Tudi kupci, med katerimi je veliko stalnih strank, so izredno pozorni na to, da gre res za slovenske izdelke. Izdelke kupujejo zase za spomin, da si dopolnijo zbirko ali pa za obdarovanje sorodnikov in prijateljev.
Profesor dr. Janez Bogataj, vodilni slovenski etnolog, pravi, da ljudi kulturna dediščina privablja, ker iščejo, odkrivajo in spoznavajo nove vrednote in kakovosti v številnih oblikah in pojavih preteklosti. »Pri tem ne gre le za iskanje, zbiranje za nakupe t. i. starin, ampak vedno bolj tudi za odkrivanje zgodb in pomenov, ki so z njimi povezani.« In prav zgodbe so tiste, ki privlačijo turiste vsaj k ogledu, če že ne k nakupu izdelkov v Mojčini Etno Galeriji. O vsem, kar je v Etno Galeriji razstavljeno, lahko obiskovalci namreč izvedo zgodbo v ozadju, izvor izdelka, podatke o nastanku in uporabi ter z njo povezanimi navadami in običaji.




