Čitalniško gibanje je v 19. stoletju prineslo razmah kulturno prosvetnega življenja na slovenskih tleh. 1893 so na Bledu v ustanovili Bralno društvo, ki je delovalo v prostorih današnjega Gasilskega doma. Leta 1908 je bilo na Bledu ustanovljeno društvo Sokol. Imeli so prvo  knjižnico, ki je izposojala knjige svojim članom.

Po prvi svetovni vojni sta blejski Sokol in Katoliško prosvetno društvo sodelovala v širjenju kulturne dejavnosti v domačem kraju.  Po letu 1921 se je kulturna dejavnost na Bledu razmahnila s prihodom učiteljev Rajka Gradnika in Rudolfa Miculiniča. Knjižnico so imeli  v garderobi za odrom v prostorih današnje pošte Bled.

 Gospod Miculinič  je povedal, da si je blejsko knjižnico leta 1924 ogledal general Rudolf Maister. Na Bledu se je udeležil mešane jugoslovansko-italijanske komisije. 

 1931 je bil zgrajen nov sokolski dom (kasneje Partizan).

Poleg sokolske knjižnice je na Bledu  imel svojo knjižnico tudi Katoliško prosvetni dom, najprej v prostorih stare šole pri cerkvi, od 1938 v prostorih nekdanjega kina pri cerkvi. 

Veliko zasebnikov je knjige prodajalo in izposojalo (Berta Lergetporer, Otto Woelfling, Andreja Povhe, Jožef Hočevar, Karel Slanovic).

Blejska osnovna šola je v letih 1931 – 1941 imela učiteljsko knjižnico, ki jo je vodil Rudolf Miculinič.

Med drugo svetovno vojno so knjige iz sokolskega doma nemški okupatorji zmetali v klet, kjer jih je zalila voda.  Nekaj zabojev knjig, ki so jih skrili v drvarnico, je po vojni uredil R. Miculinič. Knjižnico je vodil do 1947.  Leta 1947 so se knjige selile v prvo nadstropje občine Bled, nato pa 1948 v prostore železnine Sartori pri hotelu Jelovica. 

Okrog 1950 je knjige sprejela Vera Janežič v svojo hišo Vilo Vltava na Prešernovi cesti. Knjige je uredila po decimalnem sistemu DK (vsebino knjige se opiše z določeno številko) in skladiščnem sistemu ureditve.

Leta 1964 je blejska knjižnica prešla v sklop matične Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica. Uveden je bil prosti pristop do knjig in ureditev po UDK- univerzalni decimalni klasifikaciji. 1965 je bilo izposojenih 13.810 knjig.

Junija 1974 se je takratna ljudska knjižnica selila v prostore bivšega hotela Troha na Grajski cesti.  Knjižničarka Angela Jekovec je tu izposojala knjige je do leta 1984.  1985 je pridobila pravljično sobo in začele so se ure pravljic za predšolske otroke.

1990 je imela knjižnica na Bledu 16.761 enot gradiva in 38.653 izposojenih enot, 1994 pa že 18.799 enot gradiva in 48.097 enot izposojenega gradiva. 

6. oktobra 1994 se je blejska knjižnica poimenovala po rojaku, jezikoslovcu   in šolniku Blažu Kumerdeju (1738 Zagorice – 1805 Ljubljana.)  Kot razsvetljenec je zaslužen za Domoljubni načrt, ki ga je 1772 poslal cesarici Mariji Tereziji in v njem predlagal, da se uvede slovenščina kot učni jezik v tedanje nemške šole na Kranjskem.

V 90. letih so postali prostori knjižnice pri Trohi premajhni. Izposoja je leta 1996 narasla na 48.567 enot. Novoustanovljena občina Bled je zagotovila nove prostore knjižnici (445 m2) v 1. nadstropju trgovine Emona in Pošte Bled. 

1997 je knjižnica z manjšim fondom delovala le v 1. nadstropju pošte Bled. Ko so dokončali še most in uredili prostor v 1. nadstropju trgovine Emona  je februarja 1999 knjižnica slovesno odprla svoja vrata domačinom in tudi uporabnikom sosednjih občin. 

V novih in lepih prostorih je knjižnica postala kulturni center. Razširila je svojo dejavnost na prireditve za otroke in odrasle, pridobila je razstavne prostore. V sklopu matične knjižnice se je začelo povezovanje z vrtci, osnovnimi šolami za širjenje bralne kulture. 

1998 je blejska knjižnica z zalogo 23.070 enot ustvarila 62.571 enot izposoje. 

2002  z zalogo 30.631 izposojo 111.689 enot, 2015 z zalogo 43.345 enot gradiva že 132.508 enot izposoje.

In naprej?

 V letu 2021 se knjižnici kaže selitev v nove prostore Medgeneracijskega centra Bled v poslovnem centru Seliše. 

  Irena Razingar

  Knjižnica ATL Radovljica, enota Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled