Od prvih začetkov organiziranega paliativnega pristopa, ki so se na Gorenjskem začeli z izvedbo prvega podiplomskega šolanja  za zdravnike in medicinske sestre gorenjskih zdravstvenih ustanov,  smo danes lahko ponosni, da ima učinkovito in aktivno mrežo, kjer so naši bolniki in njihovi svojci deležni kakovostne in neprekinjene paliativne oskrbe.

Prvo šolanje je omogočila Razvojna agencija Zg. Gorenjske RAGOR. Vsa predavanja smo izvedli brez kotizacije za udeležence s prostovoljnim delom vse predavateljev.

Želeli smo povezave med bolnišnico in domačim okoljem. Že leta 2011 je bolnišnica v okviru Centra za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo, ki se je razširil iz Protibolečinske ambulante omogočila delovanje mobilne enote.  Možnost plačevanja take enote je bila zagotovljena iz zelene knjige, tako da to ni bil nov nepredviden strošek.

Bolnike smo vključevali v mrežni način dela  že v  bolnišnici. Navezali smo stik s splošnim zdravnikom in patronažno službo in določili cilje obravnave. Glede na želje in možnosti bolnika in njegovih svojcev smo načrtovali, ali bo bolnik lahko bival v domačem okolju in kaj potrebuje, da se to zgodi.  Mobilna enota zagotavlja 24/7 urno podporo tako družini kakor tudi izbranemu zdravniku, dežurni službi in patronažnim med. sestram.

Če je bil sprva čutiti negotovost in nezaupanje, da bi bil bolnik lahko doma, je danes ravno obratno. Svojci se pogosto počutijo negotove, če morajo svojega bližnjega poslati v bolnišnico. Ob podpori društva Palias, ki omogoča tudi negovalno oskrbo, je danes mogoče tudi za bolnike, ki nimajo bližnjih in imajo slabo razvito socialno mrežo, da ostanejo v domačem okolju.

Dostopnost zdravil tudi v najzahtevnejših oblikah na Gorenjskem ni bila nikoli problem predvsem zaradi odlične podpore Gorenjskih lekarn, sedaj pa tudi zasebnih, tako da bolniki nikoli ne čakajo.

Dolgo časa smo spopadali z osnovnimi materialnimi problemi. Ker nismo imeli vozila, smo najprej uporabljali svoja osebna, kasneje tudi javni prevoz.  Donacija, ki smo jo dobili pred začetkom poletja, pa nam je omogočila nakup novega vozila, ki je zadosti velik, da lahko z njim prepeljemo tudi različne pripomočke, ki jih bolniki potrebujejo. Predvsem pa je vedno na voljo, kadar ga potrebujemo.

S pomočjo ostalih donatorjev smo na novo opremili bolniško sobo, ki nam služi za dnevno bivanje bolnikov. Prizadevamo pa si zbrati sredstva še za  ultrazvok, da bomo lažje opravljali  invazivne posege v domačem okolju.

Brez dobrega sodelovanja vseh gradnikov mreže tovrstna oskrba v domačem okolju ne bi bila možna. V lanskem letu so prav vsi bolniki, ki so si tega želeli in so imeli možnost, ostali v domačem okolju. Mrežni način dela omogoča dober pretok informacij, tako da so prav vsi vpleteni seznanjeni z dogajanjem in poznajo načrt ukrepanja.

Zadovoljni bolniki, njihove družine pa tudi vsi, ki pri takem načinu dela  sodelujemo, so dokaz, da je pot prava in da je splača vztrajati naprej.

mag. Mateja Lopuh