V okviru orisa želenega stanja, opredelitve prioritet in izbire ukrepov smo tako izvedli krajšo anketo, namenjeno predstavnikom ključne zainteresirane javnosti in splošni javnosti oz. občanom občine Bled. V raziskavi je sodelovalo 370 ljudi, izmed teh je bilo 99 ustrezno izpolnjenih vprašalnikov. Opravili smo tudi intervjuje z desetimi predstavniki vzgojno-izobraževalnih, gospodarskih, gozdarskih, okoljevarstvenih in turističnih ustanov, zavodov, podjetij ozirom organizacij ter ponudnikov zdravstveno-lekarniških storitev in policije.

Anketirancem pri načrtovanja prometa prioriteto predstavljajo varnost pešcev in kolesarjev, varnost otrok in boljše ceste. Na področju peš prometa so v večini izpostavili  dopolnitev manjkajočih delov pločnikov ob glavnih cestah, nadgraditev varnih poti v šolo in osvetlitev pešpoti z javno razsvetljavo. Tudi v zvezi s kolesarskim prometom so izpostavili pomen varnosti, saj je vožnja s kolesom po Bledu trenutno življenjsko ogrožajoča, zato si glavnina želi dopolnitve manjkajočih delov kolesarskih površin, dopolnitve kolesarskih povezav z okoliškimi naselji in izboljšanja potekov obstoječih površin za kolesarje. Glede področja javnega potniškega prometa največ anketirancev podpira ukrepe za integracijo sistemov JPP ter vzpostavitev logističnega centra in mestnega avtobusa.  Najpomembnejši ukrep, ko govorimo o motornem prometu, pa je po mnenju anketirancev vzpostavitev severne in južne razbremenilne obvoznice. Pomemben ukrep anketirancem predstavlja tudi izboljšanje kakovosti vozišč in umirjanje prometa.

Analiza odgovorov predstavnikov desetih organizacij na območju občine Bled je  z rezultati še podprla izid anketnih raziskav in mnenj, pridobljenih tekom javnih razprav in delavnic. Poleg tega se je izkazalo, da zaposleni v organizacijah intervjuvanih za pot na delo in krajše službene poti običajno uporabljajo osebni prevoz, konkretneje avtomobil. Pri tem nekaj predstavnikov organizacij navaja težave s parkiranjem za obiskovalce in turiste, predvsem preseženost kapacitet parkirišč v obdobju poletne turistične sezone. Izpostavljajo tudi željo po dodatnih parkirnih mestih v zaledju Bleda ob obstoju primerne subvencionirane povezave z drugim prevoznim sredstvom ali drugim načinom trajnostne mobilnosti, kar bi doprineslo k razbremenitvi prometne infrastrukture na dovoznih cestah do organizacij. Večina slednjih se namreč sooča tudi s težavami glede dostopnosti in zagotavljanja pogojev za trajnostno mobilnost in v zvezi s tem opozarjajo predvsem na frekvence in linije JPP, gneče v prometu v času turistične sezone, neurejenost pešpoti in slabo varnost na področju kolesarskega prometa. Spodbujanje uporabe trajnostnih načinov prevoza izvaja le polovica organizacij, pri čemer je polovica izkazala zanimanje za izdelavo mobilnostnega načrta ob dodatni finančni ali kadrovski podpori.

Z zaključkom zadnjih javnomnenjskih raziskav in sestankom med izdelovalci celostnih prometnih strategij Občin Bled in Radovljica s poudarkom na uskladitvi trajnostnih prometnih strategij na mejnih območjih se tako že približujemo izoblikovanju Celostne prometne strategije Občine Bled, do katerega pa sledita še dve delavnici s ključno zainteresirano javnostjo, vzpostavitev dolgoročnega nadzora, spremljanja in vrednotenja ter končen sprejem strategije.

Celostna prometna strategija je tako strateški dokument, s katerim želi Občina Bled vzpostaviti trajni prometni sistem z vizijo prometne ureditve, po kateri naj bi postala vsem dostopna, varna in zelena alpska občina in si prizadevala za spodbujanje svojih občanov k aktivnemu in zdravemu življenju in obenem skrbela za dobro počutje obiskovalcev. Poleg tega bo stremela k trajnostnemu prenavljanju in oživljanju pomena javnih površin ob jezeru in v vaških središčih, ki ponovno postajajo prostor druženja in igre. S pestrim izročilom ter bogato naravno in kulturno dediščino bo domačinom in obiskovalcem ponujala doživetje na tisoč in en način.