Toni Mežan je napisal svojo avtobiografijo. Kako je nastala, kako sploh nastane knjiga?

Zadnji marčevski dan se je proti večeru usedel k računalniku in začel. Bolje rečeno, nadaljeval začeto izpred nekaj let. Na svetovni dan knjige, 23. aprila, je po dobrih dvajsetih dneh pretežno večernega pisanja in celodnevnega razmišljanja ter iskanja navdiha ob delu, na tipkovnici tapnil še zadnjo piko. Vsaj tako je mislil. Sledili so tedni branja, popravkov, razmišljanja. Preko poletnih mesecev so delo opravljali drugi, od lektorice naprej.

In kako bi se opisal sam? Kmečki fant, čarobni umetnik, lokalni politik. Tako bi lahko na kratko opisali Tonija Mežana.  Njegov dan se začne že ob peti uri, prva jutranja pot ga vedno vodi v štalo, kjer ga trenutno čaka pet konj. Zjutraj ga v normalnih razmerah lahko srečate na cesti v traktorju, dopoldan s turisti na kočiji, popoldan morda z verigo za vratom kot pooblaščenca za sklepanje zakonskih zvez, proti večeru pa že na odru v vlogi čarobnega umetnika, nemalokrat v čisto drugem koncu Slovenije. Tu je še njegovo udejstvovanje v lokalni politiki, organizacija prireditev in družinsko življenje. Tak tempo pušča sledi z nepozabnimi, bolj in manj prijetnimi zgodbami, za katere se je avtor odločil, da ne smejo v pozabo.

Avtobiografija Tonija Mežana bi morala biti v knjižnih policah že od 27. oktobra letos, ko je praznoval petinštirideseti rojstni dan, a so mu promocijske dogodke preprečili ukrepi drugega vala korone. Svoje, na nek način življenjsko delo, želi predstaviti širši javnosti na dogodkih, ki bi si jih obiskovalci zapomnili tudi po organizacijski plati. Zato je izid njegovega knjižnega prvenca prestavil za nekaj mesecev, v zgodnji pomladni čas prihodnjega leta.

Romana Purkart