Predstavniki Agencije Republike Slovenije za okolje, Triglavskega narodnega parka ter Turizma Bled in Turizma Bohinj so predstavili ekološko stanje Blejskega in Bohinjskega jezera ter stanje kopalnih voda in vpliv naraščajočega turizma na okolje in kakovost življenja. Predstavili pa so tudi kako se soočajo z izzivi, ki jih prinaša povečan turizem in priporočila za trajnostno obnašanje turistov.

Ob obalah Blejskega in Bohinjskega jezera, ki sta v Sloveniji edini večji naravni jezeri z uradno določenimi kopalnimi območji, obisk turistov raste. Zlasti v obdobju poletnih vročinskih valov je vsa obala, tudi izven kopalnih območij, na obeh jezerih preobremenjena. Ekološko stanje na podlagi stanja vodnih rastlin in vodnih živali, ki živijo v priobalnem območju, se je v Blejskem jezeru po skokovitem porastu turizma v letu 2016 poslabšalo iz dobrega v zmeren kakovostni razred. Analize mikoorganizmov, ki so indikatorji hidro-morfoloških sprememb, kažejo na območju Fužinarskega zaliva, ki je kopalno območje ob Bohinjskem jezeru, resen vpliv na kakovost voda.

Na Agenciji za okolje ocenjujejo, da je doprinos kopalcev v Blejsko jezero od 25 do 30 kg fosforja na leto,  kar je 5% skupne obremenitve jezera s fosforjem.   

V poletnem času se številne lokacije na rekah jezerih in morju spremenijo v priložnostna kopališča. Kopanje pa ni povsod varno, bodisi zaradi moči vode, bodisi zaradi slabe kakovosti vode. Kopanju so namenjene tako imenovane kopalne vode (KV) –to so odseki na jezerih rekah in morju, navadno določeni tam, kjer se ljudje že tradicionalno kopajo. V Evropi je teh lokacij več kot 21.000, največ jih imajo Italija, Francija, Španija, Slovenije 48.  Glede na upravljavski vidik ločimo pri nas dve kategoriji kopalnih voda –naravna kopališča in kopalna območja. Za varno kopanje je poskrbljeno na naravnih kopališčih, ki imajo upravljavca, območje kopališča je vidno označeno, vodne površine so ograjene, dostopi v vodo in sanitarije so urejene. Na kopališču so postavljeni znaki za red in varnost ter informacijska tabla, za varnost kopalcev skrbi ustrezno število reševalcev iz vode, na voljo je prostor za prvo pomoč. Na teh kopališčih je običajno na voljo tudi gostinska ponudba, ponujajo se različni razvedrilni programi za otroke, animacije in druge aktivnosti v in ob vodi. Teh kopališč je pri nas 18, in sicer je 14 na morju, 3 na Blejskem jezeru in 1 na Šobčevem bajerju. V naravnem okolju se kopamo v kopalnih območjih, teh je pri nas 30, na Blejskem jezeru sta dve. Na vseh 48 kopalnih vodah ARSO redno spremlja kakovost vode med kopalno sezono, ki traja na morju od 1. 6. do 15. 9., na celini pa od15. 6. do 31. 8.  

Glede na prisotnost bakterij se kopalne vode razvrstijo v razrede kakovosti na osnovi štiriletnega niza podatkov. Ti razredi so odlična KV, dobra, zadostna in slaba.  V Sloveniji se lahko pohvalimo z dobro kakovostjo kopalnih voda in z rednim izvajanjem monitoringa.  Vse kopalne vode v Blejskem in Bohinjskem jezeru so odlične kakovosti.