Turizem je alpskemu prostoru pripomogel do relativne blaginje, v številnih regijah še vedno predstavlja izredno pomemben ali kar osrednji vir prihodkov. Turizem v Alpah pa ima dva obraza – poleg zagotavljanja preživetja pa ima seveda tudi negativne učinke, ki se kažejo v pretiranem izkoriščanju prostora in v nenadzorovani rasti.

Kot smo lahko slišali na konferenci, se praktično vsi turistično izpostavljeni alpski kraji srečujejo s podobnimi težavami, tudi Bled in Bohinj, razprave in številne delavnice pa so tekle v iskanju odgovorov na vprašanja, kako razvijati turizem, ki bo temeljil na razvoju celovitih ponudb, kako domačine, začasne prebivalce in goste vključiti v skupno prihodnost turističnega območja in kako učinkovito povezati turizem, kulturo, obrat, kmetijstvo, in to v okviru naravnih danosti.

Kot so poudarjali razpravljalci in udeleženci, ki so prihajali iz Italije, Avstrije, Nemčije, Francije in Slovenije ( Bled, Bohinj, Kranjska Gora), se turizem in kakovost življenja ne smeta izključevati. Večkrat smo lahko slišali, da je trajnostni turizem mogoč, temeljiti pa mora na dogovoru med lokalno skupnostjo in turizmom v najširšem pomenu besede. V zadnjih letih, ko je rast turizma v Alpah enormna, je zaznati upor destinacij, da bi postale zabaviščni parki, kar je seveda prava pot. Varovanje okolja, butični produkti in sodelovanje z lokalnim prebivalstvom so prava pot.