Gre za projekt Občine Bled in programa Aktivno v šolo, ki ga s podporo Ministrstva za zdravje izvajajo IPoP – Inštitut za politike prostora, Društvo za varstvo Alp CIPRA Slovenija in Focus Društvo za sonaravni razvoj Focus.
Skupine otrok so na poti v šolo spremljali prostovoljci in prostovoljke Medgeneracijskega centra Bled ter učitelji in učiteljice. Šola je na ta dan v avli izobesila prenovljen načrt šolskih poti z vrisanimi šolskimi potmi, trasami in postajami Pešbusa, postajami »Poljubi in odpelji« in postajami šolskega prevoza.
Pešbuse so pred šolo pričakali Janja Križman Miklavčič, Ministrstvo za zdravje, župan Janez Fajfar in vodja projekta z Občine Bled, Bojana Lukan, Marko Peterlin in Maja Simoneti, oba IPoP, ravnateljica šole Nataša Ahačič, predstavnika otroškega parlamenta Jan Čelesnik in Jakob Burja ter njuna mentorica Meta Pazlar. Pešbusi bodo po vseh progah vozili najmanj do prvomajskih praznikov.
Janja Križman Miklavčič, Ministrstvo za zdravje:
Začeti dan s sprehodom s prijatelji in sošolci je lahko nekaj najlepšega, predvsem pa zdravega, prinaša boljše medosebne odnose tako med otroki kot v medgeneracijskem smislu. Otroci s tem krepijo svojo samozavest na poti v šolo, hkrati pa se učijo, kako varno priti od doma do šole. Program je del večjega projekta o prehrani in telesni dejavnosti do 2025, s katerim želimo zmanjšati debelost. Na podlagi skupnih ukrepov nam je v Sloveniji uspelo obrniti trend naraščanja debelosti pri otrocih. Od leta 2011 se stopnja debelosti počasi znižuje. Vseeno moramo z delom nadaljevati, saj ima še vedno preveč otrok telesno težo večjo od priporočene. Kar petina deklet in četrtina fantov. Preveč otrok je v prostem času premalo telesno dejavnih, več kot polovica jih med tednom pred ekrani preživi dve uri ali več na dan.
Marko Peterlin, IPoP:
V projektu je doslej sodelovalo že 66 šol iz vse Slovenije, dve šoli Pešbus izvajata skozi celo šolsko leto, to sta osnovna šola Grm v Novem mestu in Škofja Loka, dve šoli pa prav tako celo leto, vendar samo enkrat tedensko, to pa sta šoli v Črni na Koroškem in na Polzeli. Opravili smo ankete med sodelujočimi in večinoma so sodelujoči zadovoljni s projektnimi dejavnostmi, predvsem otroci povedo, da gredo v šolo veliko raje s kolesom, skirojem ali peš kot pa da se peljejo. Med kraji, med mestom in podeželjem, velikih razlik ni, s tem da je projekt morda še bolj pomemben za kakšno podeželsko šolo, ki morda nima tako urejenih poti do šole kot jih imajo v mestih.
Maja Simoneti, IPoP:
Program Aktivno v šolo poteka že tretje leto in od vsega začetka ga podpira Ministrstvo za zdravje. Ukvarjamo se s podporo šolam pri uvajanju v organizirano hojo v šolo s Pešbusom in Bicivlakom, povezujemo šole in občine pri načrtovanju šolskih poti ter jih spodbujamo, da pri načrtovanju sodelujejo tudi z šolarji in njihovimi starši. Del programa je tudi ideja o postajah »Poljubi in odpelji«. To pomeni, da za starše, ki svoje otroke vozijo v šolo z avtomobili, pripravimo načrt varnih postaje, ki so od šole oddaljene od pet do deset minut in jim predlagamo, da otroke pripeljejo do tam, s postaj t pa gredo otroci do šole po šolski poti peš. S tem podpremo te otroke, da lahko tudi oni pridejo v šolo aktivno, tako, kot si jih velika večina tudi želi..
Program Aktivno v šolo izvajajo v okviru programa Dober tek Slovenija tri nevladne organizacije – IPoP – Inštitut za politike prostora, Focus – Društvo za sonaraven razvoj in Društvo za varstvo Alp - CIPRA Slovenija s podporo Ministrstva za zdravje.
Otroci:
Temo so obravnavali tudi na letošnjem otroškem parlamentu. Učenca Jan Čelesnik in Jakob Burja sta povedala, da so se veliko pogovarjali o tem, kaj so varne poti, kje so nevarni odseki, kaj varnost sploh je in podobno. Ugotovili so, da se večini učenk in učencev zdijo poti v šolo varne, je pa res, da na osnovno šolo Bled hodijo tudi otroci iz bolj oddaljenih krajev, kot je na primer Bohinjska Bela.
Janez Fajfar, župan:
Občina Bled zadnja leta zares veliko pozornost namenja varnim potem v šolo. Kolesarska steza in steza za pešce ob severni razbremenilni cesti je ena izmed največjih pridobitev v zadnjem desetletju, ki vsekakor za Bled pomeni izjemno varno pot za vse šibkejše udeležence v prometu. Kjer pločnika ni možno zgraditi, smo koridor za pešce oziroma kolesarje vrisali na cesto, tako ta so vozniki še bolj previdni.
