V začetku aprila je bila javnosti predstavljena idejna zasnova  projekta “Rekonstrukcija in dozidava Osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja Bled in večnamenske športne dvorane“. Predstavitev je bila prvovrstno presenečenje, saj pri projektu ne gre niti za dozidavo niti za rekonstrukcijo, temveč za dve novogradnji, ki ju povezuje le nadstrešek nad prehodom med obema objektoma.   

Načrtuje se novo šolsko poslopje brez športne dvorane (ocenjen strošek gradnje 15 milijonov evrov) pač pa s podzemno  garažo (dodatna 2 milijona evrov), obstoječo šolsko zgradbo pa naj bi se porušilo in na isti gradbeni parceli zgradilo večnamensko športno dvorano (VŠD) z izvlečno tribuno za 600-700 obiskovalcev na različnih prireditvah (7 milijonov evrov), vse brez DDV-ja. VŠD-o naj bi osnovna šola, upoštevajoč šolski urnik, uporabljala s prednostno pravico. 

Načrtovani projekt v izvedbenem delu veljavnega OPN nima podlage. Za umestitev  šolskega objekta je potrebna sprememba namenske rabe prostora v vzhodnem delu obstoječega športnega parka, ki bi se skrčil na račun igrišča za košarko. Prav tako se spreminja namenska raba na gradbeni parceli obstoječe šole. Šola je stavba za izobraževanje, VŠD pa je gradbeni inženirski objekt za šport, rekreacijo in prosti čas, ki bi se gradil sicer z  davkoplačevalskim denarjem, upravljal pa po načelu javno-zasebnega partnerstva. Je podtaknjenec k predstavljenemu projektu. Kaj pa imata skupnega šolska športna dvorana in večnamenska (športna) dvorana, ki služi prostočasnim dejavnostim, s poudarkom na “monetiziranemu programu“? 

Načrtovana šolska zgradba ima štiri nadstropja: tri nad in eno pod zemljo, kjer je tudi prostor za podzemno garažo. Gabariti (dolžina 90 m, širina 22 m, višina 14,5 m nad in 4 m pod zemljo) obetajo skupaj z načrtovano VŠD (D 60m, V 10 m, Š 36 m) v skupni dolžini 160 m umestitev novega, preko vseh meja razuma predimezioniranega  grajenega kompleksa. Sprašujem se, kako je arhitekturna stroka, ki naj bi bila varuh prostora, lahko pritrdila umestitvi tega projekta na tej lokaciji? 

Z načrtovanim posegom v ureditveno območje šole in šolskega športnega igrišča (gre za ureditveno območje  s podrobno namensko rabo parki in centralna dejavnost za izobraževanje) se poruši obstoječe ravnovesje v prostoru. Grajeni kompleks dveh zgradb v skupni dolžini 160 m je nezamisljiv! Naj spomnim, da je bil šolski športni park, ki se nahaja tik ob šoli, pred desetimi leti obnovljen. Več kot pol milijona je bil vreden, sicer diletantsko izveden projekt. Z neodgovorno lahkostjo se sedaj načrtuje odstranitev igrišča za košarko. Šolski športni prostor na Bledu predstavljajo pokrite, to je telovadnica v šoli in nepokrite  športne površine, to je šolski športni park ob šoli. Vedeti je treba, da športni park ne služi le potrebam kurikuluma, temveč je pomemben prostor za športno udejstvovanje mladostnikov in mladih družin. Kakršnokoli krčenje tega prostora je neodgovorno in ga kot lokalna skupnost ne bi smeli dopustiti. 

(Ne)transparentnost v postopku priprave projekta

Priprava projekta je potekala brez dialoga z javnostjo. Cinično zveni županovo vabilo na predstavitev idejne zasnove, kjer naj bi “ z našo prisotnostjo sodelovali pri oblikovanju prihodnosti naše skupnosti“. Kakšno sodelovanje le! Dosedanja priprava projekta  kaže, da so doslej sodelovale le interesne skupine: učitelji in razna športna društva. Sosedje v proces priprave projekta,  ki prostor ob obstoječi šolski zgradbi ureja na novo, niso bili povabljeni. Se je pa župan posvetoval s podjetjem Jezeršek! Ugotovljeno je bilo, da bi načrtovana VŠD zadovoljila tudi pogojem za catering, torej za dejavnost, ki se ukvarja s pripravo in postrežbo jedi in pijače na različnih prireditvah ob različnih priložnostih. Pri načrtovanju so bila torej upoštevana pričakovanja interesnih skupin, zanemarjen pa je bil vidik vpliva novogradenj na kakovost tega življenjskega okolja. Kako naj (so)oblikujemo našo prihodnost v tej skupnosti, če pa smo bili iz priprave projekta izključeni?  Celo predstavitev idejne zasnove  projekta je potekala ločeno; za učitelje in starše, naslednji dan pa  za zainteresirano javnosti. In le čemu je bilo namenjeno ločeno povabilo še sosedom tri tedne kasneje, ko pa idejna zasnova ne dopušča možnosti za kakršnekoli spremembe na objektih niti glede umestitve v prostor? Z ločenimi predstavitvami se je občinska oblast spretno izognila morebitni konfrontaciji različnih interesov in skupnega opredeljevanja prioritet. Zna biti, da bi se predstavljena idejna zasnova izkazala za vprašljivo in manj primerno, predvsem pa ne edino možno. Ali nismo občani Bleda pripadniki iste lokalne skupnosti ? Kako naj bomo zavezniki pri iskanju rešitev in doseganju konsenza glede investicijskih prioritet, če pa nas oblastniki ločujejo? Pri projektu, ocenjenem na 24 milijonov evrov brez DDV-ja, je ločena predstavitev odigrala svojo vlogo; Divide et impera - Deli in vladaj!

Alternativna rešitev

Na Bledu smo se s Strategijo trajnostnega razvoja Bled 2030 zavezali, da bo tudi prostorski razvoj potekal po principu trajnostnega sonaravnega razvoja, ki daje prednost obnovi in rekonstrukciji obstoječih objektov. Občinska  oblast se je v primeru šole odločila drugače. Nanizani so bili argumenti, ki naj bi narekovali potrebo po novogradnji, ki pa niso bili podprti z mnenji kompetentnih strokovnjakov. Umanjkala je predvsem ekspertiza o potresni varnosti šole in ocena o (ne)možnosti obnove in rekonstrukcije obstoječega objekta. Sentimentalen nastop mame ali opis stanja šole s strani ravnateljice in predstavnika staršev niso osnova oziroma kriterij za odločanje o 24 milijonov (brez DDV-ja) vrednem projektu. Glede na opis stanja šolske zgradbe se pa upravičeno lahko vprašamo, kako je možno, da je bil opuščen minimum potrebnega vzdrževanja, ki bi preprečil domnevno nepopravljivo stanje šolske zgradbe. Ali bo za leta trajajoče zanemarjanje potrebnega vzdrževanja in za slabo  gospodarjenje kdo odgovarjal? Povedna je izjava župana, da je “ doživel šok na obhodu po šolskem poslopju“! Kje pa je bil župan doslej? Že dvajset let deluje v vlogi občinskega funkcionarja (svetnika, podžupana, župana)! Sprašujem ga, kako je kot nosilec teh funkcij  lahko dopuščal, da so pretekli dejavniki pripeljali do sedanjega stanja?  Zakaj ustanoviteljica šole (občina) ni nadzirala, ni spremljala stanja zgradbe in ustrezno ukrepala? Ali pa morda ni bilo politične volje in se je postavljalo druge  prioritete? Opozorila je bilo v zadnjih letih vendarle slišati tudi na sejah OS.

Trditev investitorja, da je novogradnja šolskega objekta neobhodna ter za ta prostor predimenzioniran objekt, je izhodišče, ki narekuje razmislek o drugi lokaciji. Kot alternativa se ponuja zemljišče ob vrtcu, kjer je predvidena gradnja avtobusne postaje in je v lasti občine. Okolico vrtca bi razbremenili načrtovanega onesnaževanja zraka in hrupa z avtobusnim prometom. Sosedstvo dveh sorodnih dejavnosti bi razbremenilo tudi starše, ki bi z eno vožnjo odložili vrtčevske kot tudi šolske otroke. S tem bi se zmanjšala tudi prometna obremenitev tega območja.

V obzir je treba vzeti, česar projektant očitno ni vedel, da je območje šolskega športnega parka povirje dveh potokov: tega, ki priteče na površje pri perišču pod Prešernovo cesto, zahodno od hotela Astoria (pri Ambrožiču) in  potoka vzhodno od hotela Astoria, ki je pritekel na površje pod isto cesto pri stari mlekarni in je bil leta 1972, ko so nadgrajevali in dozidavali  hotel, kanaliziran, saj je  podtalnica zalivala gradbeno jamo. Isto se je zgodilo pred nekaj leti, ko so hotel obnavljali. Več dni so s črpalkami praznili vodo iz gradbene jame. Tudi na šolskem športnem igrišču se je do prenove pred desetimi leti, po močnem ali dlje časa trajajočem deževju, voda zadrževala daljše obdobje. V stanovanjskem objektu, ki se nahaja le nekaj metrov oddaljen  od načrtovane novogradnje, pa je avgusta 2023, ko so Slovenijo prizadele katastrofalne poplave, poplavilo klet. Nekaj dni kasneje je v vrtu nastala udornina s kraki, ki so segali v več smeri. Gre za dejstva narave, ki jim je pri načrtovanju potrebno posvetiti posebno pozornost.

Načrtovana gradnja VŠD je želja interesnih skupin: športnih društev kot tudi turizma. Obstoječo VŠD (Ledena dvorana) v ožjem središču mesta ta čas obnavljajo, vrednost 3 milijone evrov. Zakaj gradnja še ene VŠD v vrednosti  7 milijonov evrov? Kdo in po kakšnih kriterijih postavlja prioritete pri investicijskih projektih?  Pred nekaj meseci smo se naposlušali, da občina nima denarja za vitalno pomembno menjavo azbest-cementnih vodovodnih cevi, že leta pa poslušamo isto glede gradnje doma za starejše, ki potrebujejo institucionalno nego. Ob upoštevanju demografske slike Bleda, povečuje se število starejših občanov, pada pa število novorojenih, dileme pri odločanju ne bi smelo biti. Gradnjo še ene VŠD naj se načrtuje v območju športnega parka Bledec, ki je neposredno povezan s severno obvoznico in meji na novo parkirišče. Opuščeno gradbeno parcelo OŠ pa bi se lahko namenilo domu za starejše. Neokrnjen bi ostal tudi šolski športni park, ki bi le pet minut hoje oddaljen od šolske zgradbe na Selišah, še naprej služil svojemu namenu. 

Razvrednotenje prostora

Največjo kakovost in najvrednejši potencial Bleda predstavlja narava s svojimi naravnimi danostmi. Na severnem obrobju mesta ledeniška morena, ki se razteza od vrtca do pokopališča, zagotavlja kakovostno življenjsko okolje ne le za prebivalce, temveč tudi za učence. Z načrtovanim posegom se spreminja  tako raba kot tudi podoba tega prostora. Devetdesetmetrska trinadstropna novo-gradnja bi skoraj v celoti zakrila moreno. Tako razvrednotenje prostora je neodgovorno. Zakaj se uničuje še zadnje mikrolokacije vrednih prostorov, ki so pomembni za kakovostno bivanje občanov in doživljajsko zanimivi za obiskovalce Bleda?

Ureditvenega območja na robu naselja, ki je namenjeno izobraževanju šoloobveznih otrok, se ne bi smelo obremenjevati z dejavnostmi, kot so rekreacija, šport ali turizem, kar bi imelo vpliv na okolje in na obstoječo poselitev (krčenje športnega parka, bližina pokopališča, prometna obremenitev, hrup, vključno s problemom parkiranja). Večnamensko športno dvorano naj se, zaradi prostorsko funkcionalnih razlogov, načrtuje v območju športnega parka Bledec, ki se neposredno navezuje na severno obvoznico, parkirišče pod gradom in na ureditveno območje iste vrste tj. športnega parka Bledec. 

Pričakovana korist projekta  - trženje VŠD

Projekt obsega dve novogradnji: novo šolsko poslopje in novo večnamensko športno dvorano. Šolska zgradba je objekt, ki je namenjen osnovnošolskemu izobraževanju. Le to je obvezno in se financira iz javnih sredstev. Športna vzgoja je obvezni predmet učnega načrta, ki poteka v telovadnici oziroma športni dvorani.

Večnamenska športna dvorana ni stavba za izobraževanje, temveč gradbeni inženirski objekt za šport, rekreacijo in prosti čas, na Bledu bo tudi v funkciji turistične infrastrukture. Pri predstavitvi se je omenjalo monetizirane programe, menedžiranje objekta, skratka v ospredju je trženjski vidik, v isti sapi pa se je vztrajno zanikalo, da gre pri VŠD za komercialne interese. Torej?

Financiranje oziroma  stroškovna stran projekta  je bila prikazana skozi  analizo  stroškov in koristi. Toda zagotavljanje osnovnošolskega izobraževanja ni ekonomska, temveč ustavna kategorija. To ni strošek, temveč naložba, ki je v korist celotne družbe. Kaj imata torej skupnega šolska športna dvorana in večnamenska športna dvorana? 

Pri projektu novogradnje dveh objektov različnih klasifikacij - zanju naj bi pridobili le eno gradbeno dovoljenje - gre za nekritično prevzeto idejo iz obdobja oblastovanja takratnega direktorja občinske uprave, danes svetnika v OS Bled, M. Berčona (seja OS z dne 24. 9. 2019 ). Ideja o gradnji VŠD v sklopu projekta je alibi za ekonomske interese v ozadju.

Ali bi nas moralo skrbeti?

Izkušnja, da je blejski župnik na klopeh, nameščenih okoli Slovenskega trga,  na javnem prostoru pred cerkvijo, prepovedal posedanje vrtčevskim otrokom, ki so bili na sprehodu po domačem kraju, češ da so klopi namenjene le turistom, je opozorilo, da javnega in zasebnega ne gre prepletati. Kajti pohlep, ki se napaja iz naraščajoče turistične ponudbe, je nepredvidljiv. 

Dejstvo, da občina projekt  v vrednosti 24 milijonov brez DDV-ja javnosti zavajujoče predstavi kot rekonstrukcijo in dozidavo obstoječega, bi nas moralo skrbeti. Govorjenje o  koristi investicije v VŠD, ki bi jo (so)financirala različna ministrstva, sproža dvom, ali ni ključni cilj komercializacija objekta. Dejstvo, da se prostor, ki je bil doslej namenjen le izobraževanju naših otrok, namenja tudi turistični infrastrukturi, bi nas moralo še bolj skrbeti.  

Naj se projekt načrtuje v mejah realnih možnosti občine in ob upoštevanju dejstva, da obstajajo potrebe tudi po drugih investicijah ter upoštevajoč demografski trend, ki kaže naraščajoči upad natalitete; kar pa ni nobena posebnost naše občine, temveč vsesplošni problem starajoče Evrope. 

Menim, da je ob predstavitvi idejne zasnove, ki celo v prostor, doslej rezerviran izključno za izobraževanje mladega rodu, integrira komercialne interese turistične infrastrukture, nastopil trenutek, ko bi se na Bledu morali začeti pogovarjati in skleniti konsenz o tem, koliko turizma ta prostor zmore in kje v prostoru je potrebno postaviti meje njegovi nekritični ekspanziji.

Sonja Dornik