Prva objava prispevka, 17. 2. 2025, DELO

V preteklih tednih smo imeli na Bledu invazijo težkih kamionov, ki so v gramoznico Ribno prevažali izkopnino z območja  Jesenic. Gre za nasuto mešano zemljino, ki ne izvira iz mesta izkopa. Vidi se, da gre za nekoč odložen material, za katerega brez natančnega pregleda in analize ni možno ugotoviti njegovega izvora in v njem prisotnih primesi, ki so morda škodljive. Zaradi bližine takratne tovarne tudi niso izključeni ostanki proizvodnih procesov v tovarni (na primer žlindre). Več kot petdeset težkih tovornjakov se je vsak dan zvrstilo po cesti do gramoznice. Prebivalci ob Ribenski cesti so bili izpostavljeni neznosnemu hrupu in prometnim zagatam, saj so vozili tudi po pločniku! Dogajanje je krajane vznemirilo do te mere, da so se po pomoč  obrnili na občino. Ta jim je odgovarjala, da je nemočna, ker naj bi imel upravljalec  gramoznice vsa potrebna dovoljenja. Pa je res tako?

Rudarjenje – gre za površinski kop - se je začelo leta 1979, zadnji priglašen izkop je bil 2009, a leta 2025 gramoznica še ni sanirana. Na podlagi koncesijske pogodbe,  sklenjene 2001 med takratnim ministrstvom za okolje in prostor ter podjetjem Grad z Bleda, je podjetje pridobilo rudarsko pravico za petnajst let, ki leta 2016 ni bila podaljšana.  Koncesionar, ki  je od leta 2012 v stečaju, je že leta 2011 s podjetjem ECO SM z Bleda (upravljalec) sklenil pogodbo o prevzemu izvajanja rudarskih del, vključno s sanacijo gramoznice. Leta 2006 je Agencija za okolje Republike Slovenije  (ARSO)  izdala okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za poseg v okolje pri izkoriščanju mineralne surovine ter postavitev in obratovanje drobilno-sejalne naprave za predelavo nenevarnih gradbenih odpadkov z veljavnostjo do leta 2011. Leta 2013 je bilo izdano novo OVD za deset let let, tokrat  za predelavo odpadkov  v napravi, za zbiranje in začasno deponijo,  vse le na parceli, ki je v lasti upravljalca, ne pa za drugo pridobivalno območje, ki je v lasti države RS. 

Obdelane odpadke in navoženo zemljino naj bi se uporabilo za zapolnjevanje izkopnih jam. Ostale odpadke, ki nastajajo pri drobljenju, naj bi se ločilo in odvažalo v oddajo pooblaščenim zbiralcem. Ogled terena 31. Januarja je razkril, da se z navoženim materialom ne zasipava izkopne jame, ki nekaj metrov globoka in nezavarovana še vedno zeva v severnem predelu gramoznice, temveč  se nasipava njen južni del, kjer nastaja več metrov visok nasip. Zemljišče, prvotno delno ravnina in pobočje, ki se je spuščalo do ceste, se z nasipavanjem spreminja v plato. Zakaj torej se z navoženim materialom ne zasipava izkopne jame ? 

Stanje na terenu dopušča domnevo, da se sanacijo izvaja stihijsko, brez tehnične dokumentacije in brez dovoljenja za dokončno opustitev rudarskih del. Zbiranje podatkov v zadevi je izrisalo zgodbo, ki priča o lenobni (ne)odzivnosti deležnikov v tej zgodbi: države, ki je koncedent in lastnik večine zemljišč , občine, v kateri se gramoznica nahaja in inšpekcijskih služb. Nepovezanost med organi, ki naj bi delovali v javnem interesu, s pridom v lastno korist izkorišča upravljalec. Direktor podjetja neovirano uresničuje svojo vizijo, ki jo je javno predstavil pred desetimi leti. Ne govori o gramoznici, temveč o 

“deponiji Ribno“. Kdo in kdaj je območje gramoznice prekvalificiral v deponijo odpadkov? Posledično nastajata prostorski  (nasipavanje zemljišča) in okoljski problem (odlaganje  žimnic, WC školjk, plastičnih cevi ipd. v izkopno jamo). Leporečje o trajnostnem razvoju prostora je le zavajujoča laž, saj je varstvo okolja pred obremenjevanjem eden temeljnih pogojev za trajnostni razvoj. Kakšen cinizem!

Okoljevarstveniki so z opozarjanjem na dogajanje na terenu skušali omejiti in preprečiti nastajajočo okoljsko in prostorsko škodo. Občina je zavzela stališče, da “je v zadevi nemočna“; to je mantra, ki jo je nekritično prevzel tudi sedanji župan. Dejstvo je, da občina zanemarja dolžnost o spremljanju stanja okolja. Zakaj ne uveljavlja omejitev glede poseganja v prostor (88.čl.OPN), ki zadevajo oblikovanje višinskih razlik na zemljišču? Nasipavanje zemljišč in obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov v odprti krajini ni dopustno, izvedbe platojev z nasipi niso dopustne, višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Torej? Kot da ne bi imeli občinskega inšpektorja! In kam je ob svojih kontrolnih pregledih gledal okoljski inšpektor, da ni videl dejanskega stanja? In kako je možno, da rudarski inšpektor šele deset let po zadnjem izkopu upravljalcu izda odločbo, da  mora odpraviti ugotovljene nepravilnosti, ki pa leta 2025 še niso odpravljene? Zakaj deset let po izteku koncesijske pogodbe upravljavec še ni pridobil dovoljenja za dokončno sanacijo?

Sprašujem se tudi, v čigavem interesu je sedanje stanje.  Nedvomno v interesu upravljalca, ki s   taktiko  zavlačevanja dokončne sanacije uresničuje svojo “vizijo“. Upravljanje  gramoznice je dobičkonosen posel. Morda bi morali prisluhniti glasu ljudstva , ki pravi, da se s tem poslom ne masti le upravljavec.

Nesanirana gramoznica v odprti krajini ob cesti, v turistični občini negativno vpliva na krajinsko prepoznavnost območja. Zato velja poziv državi, naj ukrepa, saj se je občina očitno umaknila iz svoje odgovornosti, da kot odgovoren lastnik  v javnem interesu poskrbi,  da se gramoznica skladno z OPN  “sanira nazaj v kmetijsko zemljišče, ki bo primerno za kmetijsko pridelavo“. 

Sonja Dornik