V začetku julija je bilo ob severni obvoznici odprto novo parkirišče, namenjeno osebnim avtomobilom, avtodomom in avtobusom, vzdolž Zdraviliškega parku pa je občina uredila 40 parkirnih mest za motoriste in 4 za invalide. Če s prvo ureditvijo sledi strategiji omejevanja osebnega motornega prometa v središču Bleda in na obalah jezera, pa z drugo grobo in nedopustno poseže v varovan prostor ožjega središča Bleda. Motoriste, najbolj hrupne udeležence v prometu, usmeri v varovano območje, kjer se križajo enote registrirane naravne in kulturne dediščine: priobalni pas Blejskega jezera, Zdraviliški park, ki je varovano območje vrtnoarhitekturne dediščine, Ambient Bleda ter vplivno območje Blejskega gradu.

(NE)upoštevanje trajnostne agende Bleda

Lokacija parkirišča za motoriste je nerazumna odločitev, saj v ničemer ne upošteva trajnostne agende Bleda, ki promovira narativ zelene destinacije. Gre za odločitev, ki ni skladna s strategijo vzpostavljanja trajnostnih prometnih usmeritev, ki vključujejo ukinitev osebnega motornega prometa in parkirišč v sklopu parkovnih ureditev v središču Bleda in ob jezeru. Ima posledice za širše območje vzdolž celotne poti do parkirišča, saj hrupni motorji vplivajo na kakovost bivanja ne le domačinov, temveč tudi turistov. Zakaj torej tudi motoristom ni bil odmerjen prostor na novem  parkirišču pri Športnem parku Bledec? Ob prihodu na Bled bi se jih po severni obvoznici lahko usmerilo direktno do novega parkirišča. Namesto da bi omejevali motorni promet v ožjem središču, se motoriste vabi vanj z brezplačnim in časovno neomejenim parkiranjem ob dejstvu, da je parkiranje na Bledu praviloma plačljivo in je parkirnina vezana na čas parkiranja.

V čigavem interesu je privilegirana obravnava motoristov, ki v neenakopraven položaj postavlja ostale voznike? Ali pa gre morda za prikrito solidarnost med motoristi?

Pomanjkljiva signalizacija 

Ko s Ceste svobode zavijemo na cesto Veslaška promenada, na začetku slednje stoji  tabla, ki vabi k brezplačnemu parkiranju motoristov. (Predpisane) Cestno prometne signalizacije, ki bi tudi drugim uporabnikom ceste dajala potrebna sporočila za varen in neoviran promet oziroma souporabo, ni videti. 

Parkirna mesta za motoriste so označena na cestišču obstoječe občinske ceste, ki je sicer namenjena pešcem, kolesarjem in fijakarjem. Motorni promet je dovoljen samo za dostop do objektov in za intervencijo in gre za edini cestni dostop do Diagnostičnega centra Bled.

Prostor kot vrednota?

Omejitve, temelječe na varstvenih režimih, pri poseganju v prostor delujejo le v povezavi z vrednotami. Nosilci vrednot smo ljudje. Če tisti, ki jim je bil Bled zaupan v upravljanje, tega prostora,  z vsemi njegovimi prostorskimi značilnostmi, na katerih temelji blejski turizem, ne zaznavajo kot vrednoto, potem vsi pravni režimi, ki naj bi ta prostor varovali in obvarovali tudi za naslednje rodove, seveda ne delujejo. Toda četudi od občinskih in drugih odločevalcev v zadevi morda ne gre pričakovati (estetske) občutljivosti za ta enkraten prostor, pa so vendarle zavezani k spoštovanju strateške usmeritve Bleda; da se promet - tudi mirujoči – umakne iz območja jezerske sklede. Obstoječe stanje ne prispeva k ugledu blejskega turizma. Promocijska obljuba, da gosta na Bledu pričakuje čist zrak in mir, se razblini, ko obišče ta “Imago paradisi“. Hrupni motorji izničujejo doživljajsko vrednost in povzročajo razvrednotenje tega območja.

Prispevek je poziv k razmisleku o primernosti lokacije, ki prometnega toka v ožjem središču kraja ne umirja, saj hrumenje motorjev vnaša hrup, nemir in onesnaževanje zraka po celotni poti do parkirišča.

Vse to v imenu turizma in za turizem?

Sonja Dornik, Bled