Bled - Društvo za varstvo okolja Bled je 25. januarja v prostorih knjižnice organiziralo posvet na temo Kakšen turizem si želimo? Turizem Bled je namreč pripravil novo strategijo razvoja blejskega turizma, ki je zdaj v javni obravnavi.

Miro Kapus, predsednik društva za varstvo okolja Bled pravi, da se v društvu zavzemajo za sonaravni razvoj, ohranjanje naravnih in kulturnih danosti, v društvu pa delujejo ne samo na način, da opozarjajo na napake, pač pa so tudi aktivni oblikovalci politike do okolja, predvsem s preprečitvijo zajezitve Save v Brjeh, skrbijo za labode in za mokrišče pod Višcami, njihovo delo je tudi skrb za prepoznavanje in odstranjevanje invazivk, organizirajo redna srečanja in predavanja in podobno.

Direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj je povedal, da na Turizmu Bled strategijo razumejo kot dokument, ki daje osnove za dvig kakovosti doživljanja naravnega in kulturnega okolja, namenjena pa je tako domačinom kot tudi turistom. S sodelovanjem z vsemi deležniki, tako z občino, gospodarstvom, javnimi zavodi, civilno družbo in domačini, lahko dvignemo kakovost bivanja na Bledu in turističnega doživetja.

Član društva Miha Žvan je predstavil predlog, da bi blejsko območje razglasili za krajinski park, tako bi do Sotočja dobili zavarovano območje, sam pa pričakuje, da bi na ta način Bled dobil tudi nadzor nad jezerom, ki je sicer v lasti Republike Slovenije. Miha Žvan v strategiji pogreša izrecno omembo razvoja in podpore rokodelstvu in domači obrti.

Limnologinja Špela Remec Rekar je povedala, da že skoraj štirideset let spremlja stanje jezera, ki da je v tem trenutku na meji med zmerno in dobro, kar je narobe, stanje jezera bi moralo biti dobro. Skrbi jo ponovna rast masovnega turizma in obremenitev jezera, ne samo s kopalci, pač pa tudi z ribolovom. Kot je dejala, je zaradi vab, ki jih ribiči zmečejo v vodo, posebej velika obremenitev krapolov, ki pa je reguliran in v pristojnosti države in ne občine.

Srečanja se je udeležil tudi direktor Zavoda za varstvo naravne dediščine Kranj, Metod Rogelj, ki je poudaril, da ga izjemno skrbi, kaj se bo zgodilo z Bohinjem, Pokljuko in alpskimi dolinami, ko bo Bled zgradil obe obvoznici. Povedal je, da ni samo Bled na robu svojih zmogljivosti ( kar se tiče obiska), pač pa so na istem tudi vse omenjene destinacije, ki bodo s pomočjo blejskih obvoznic seveda še bolje dostopne.

Članica društva Ana Marija Kovač je opozorila, da smo vstopili v leto kulture dediščine in da zato pričakuje, da bosta Občina Bled in Turizem Bled prepoznala priložnost in po Bledu postavila obeležja vidnim kulturnikom, ki so tako ali drugače povezani z Bledom. Pravi, da se ji zdi, da domačini niso dovolj vključeni v kreiranje blejske politike.

Župan Janez Fajfar je tu omenil tri tisoč anket, ki so jih poleti skupaj z Blejskimi novicami prejela vsa blejska gospodinjstva, vrnilo se jih je le 97. Ana marija Kovač je prepričana, da kljub temu, da so vsa gospodinjstva na Bledu prejela Blejske novice, to glede aktiviranja občank in občanov ni dovolj. Anketa je bila objavljena tudi na spletu.

Do srečanja v blejski knjižnici je Turizem Bled na predlog nove strategije prejel le štiri pripombe oziroma predloge, župan Janez Fajfar je bil nad neodzivnostjo občank in občanov ter ostalih ogorčen. Predstavil je prizadevanja Občine Bled za ohranjanje okolja in kulturne dediščine in pojasnil, kaj je v pristojnosti občine in kaj v pristojnosti države.

Leo Ličof je povedal, da je prav, da ima Bled svojo strategijo razvoja, vendar ga je zanimalo, kaj konkretno bosta Občina Bled in Turizem Bled letos naredila pri obvladovanju turističnih tokov, predlagal je, naj se ob vstopu v Betinski klanec uredi začasno parkirišče, ki bi zmanjšalo pritisk vozil na Bled. Zanimal ga je tudi pravni status Turizma Bled, ki mu je zaradi organizacije Okusov Bleda očital nelojalno konkurenco.

Direktorica Hotela Astoria Sabina Rešek je kot dolgoletna članica upravnega odbora Turizma Bled pojasnila, da organizacija z dvema tretjinama turistične takse, ki jo prejme iz občinskega proračuna, poskrbi za vse promocijske materiale, ki so za vse potem brezplačni, za promocijo na domačih in tujih trgih, za organizacijo prireditev in podobno. Povedala je še, da ta denar za vse omenjene aktivnosti ne zadostuje, zato dodatno prispevajo še hotelske hiše.

Na srečanju je bil tudi avtor strategije dr. Andrej Pompe, ki je dejal, da so mnenja in predlogi vedno dobrodošli, z njim se je na koncu strinjal tudi direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj, ki je dejal, da bomo le v partnerskem odnosu in s poslušanjem drug drugega lahko dosegli napredek na vseh področjih. Povedal je tudi, da so bile njegove prvi poti po imenovanju za direktorja prav obiski institucij, s katerimi bi lahko sodelovali pri upravljanju turističnih tokov.

Strategija razvoja turizma je v javni obravnavi do 11. februarja, na Turizmu Bled predloge in pripombe na naslov strategijabled@gmail.com sprejemajo do 11. februarja, sam dokument pa je objavljen na http://www.bled.si/si/novice/2018/01/360-Delovni-predlog-Strategije-turisticne-destinacije-Bled-2017-2025.

Romana Purkart