Logo MojaObčina.si

Bled

DANES
6°C
2°C
JUTRI
9°C
2°C
Deli
8141

Skrajni čas je za izgradnjo Južne razbremenilne ceste

Novinarska konferenca JRC, 14.11.2019  11.55, poročna dvorana Občine Bled

 

Sodelujoči:

Župan Janez Fajfar

Direktor OU Robert Klinar

Direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj

Podžupanja Bohinja Monika Ravnik

Direktor Turizma Bohinj Klemen Langus

Občinski svet Občine Bled, govorec: Gregor Jarkovič, LMŠ

Predstavniki občank in občanov: Jani Klemenčič, športnik, gospodarstvenik in občan, Anže Logar, podjetnik in krajan Mlinega, Sonja Dornik, Civilna inciativa Mlino, Miha Žvan, Društvo za varstvo okolja Bled in Mateja Vilman, predsednica TD Zasip

 

SPOROČILO ZA JAVNOST

 

Bled, 14.11.2019 – Danes je lokalna skupnost Bled v najširši možni zasedbi jasno predstavila zahteve Bleda po nujnosti izgradnje Južne razbremenilne ceste (JRC), ki bo razbremenila promet ob neposredni obali Blejskega jezera mimo vasi Mlino in naprej do Bohinja. Iz Načrtov razvojnih programov Republike Slovenije, ki so del dokumentov proračuna je namreč moč razbrati, da se prvi milijon za izgradnjo te državne ceste nameni šele leta 2023, kar pa je za Bled in Bohinj nesprejemljivo. 

 

Občanke in občani, predstavniki gospodarstva in drugih javnosti v občini smo prepričani, da sedanje stanje prometa ni več ne sprejemljivo in ne varno. Saga o izgradnji JRC se vleče vsaj že 50 let, vse prevečkrat smo bili na Bledu deležni zagotovil države, da zdaj pa cesta res bo. In vsakokrat smo tem zagotovilom tudi verjeli. 

Izgradnja JRC za Bled pomeni: 

občutno zmanjšanje števila vozil v centru Bleda, umik tovornih vozil, ki so namenjena v Bohinj, iz blejskega centra in iz jezerske sklede, večjo varnost v prometu, večjo ekološko varnost tega izjemno občutljivega prostora, priložnost na razvoj. 

Ob JRC bodo parkirišča in ostala infrastruktura, ki je nujno potrebna po eni strani za izboljšanje ekološkega stanja občine v najširšem pomenu besede, po drugi strani pa bo šele JRC zagotovila, da bo Bled uresničil dolga leta trajajoče sanje - jezersko skledo zapreti za promet. Z izgradnjo JRC bo možno tudi dokončno obnoviti kanalizacijski sistem na Ljubljanski cesti in zares izvajati strategije trajnostnega razvoja turizma na vseh področjih. 

Dejstvo je tudi, da se stanje Blejskega jezera slabša, na kar so opozorili tudi naravovarstveniki, ki so se udeležili novinarske konference. 

Izjemnega pomena je, da je Občina Bled s civilno inciativo Mlino našla skupen jezik in dogovor. 

Občina Bled je sprejela vse prostorske dokumente, ki so potrebni za izgradnjo JRC. Odkupe zemljišč na trasi v celoti vodi RS, Občna Bled ji pri tem pomaga. Do sedaj je na CELOTNI trasi za 266 podpisanih pogodb (od 350), ki so posredovane v postopek.

 

Predstavnik občinskega sveta, Gregor Jarkovič, LMŠ: 

Pozdrav vsem prisotnim tudi v imenu Občinskega sveta Občine Bled.

Ne bom izgubljal časa s pogledi za nazaj in ugotavljanjem, kdo je kriv za to, da projekt JRC po skoraj petdesetih letih še vedno ni realiziran. Dejstvo je eno. 

Slovenija, gorenjska regija in Občina Bled to razbremenilno cesto potrebuje danes, ne jutri. 

Bled z okolico je tako evropsko kot svetovno znana vrhunska destinacija s pravljičnimi naravnimi in kulturnimi danostmi, s katero se upravičeno ponosno hvali vsa Slovenija... Žal pa imata vsa ta pozornost in obiskanost svojo ceno, ki je (pre)visoka, saj je Bled in okolico v zadnjih letih zajel neobvladljivi val prometa in turizma, in sicer v količinah, ki ga prostor enostavno ne prenese več. Bled za ustavitev propadanja, sanacijo in regulacijo dejavnikov tveganja potrebuje takojšnje in odločno ukrepanje in sodelovanje države. 

Občina Bled se zaradi neobvladljivih in kaotičnih prometnih tokov in neustrezne prometne infrastrukture v zadnjih letih sooča z vrsto neprijetnostmi in tveganji,  kar se vedno bolj odraža v degradaciji okolja, saj se iz sezone v sezono stanje okolja slabša, regeneracija narave pa v letnem ciklu ni več mogoča, kar pomeni, da je Blejsko jezero in ostale naravne danosti v okolici že v spirali nepovratnega ekološkega propadanja. 

Trenutno stanje skoraj celoletnega prometnega kaosa bistveno vpliva na izrazito negativne demografske trende in izseljevanje družin in občanov – preko 300 samo v zadnjih letih, veliko samo zaradi izredno slabe kvalitete bivanja. Turizma in gospodarstva brez občanov pač ne bo. 

Predvsem v Občini Bled in v Občini Bohinj se celoletni prometni zastoji negativno odražajo že v gospodarstvu in vseh spremljajočih dejavnostih. Lokalna gospodarska škoda je velika, kljub temu, da je prihodek države od dveh paradnih konj turizma (Bled in Bohinj) milijonski. 

Preobremenjenost blejske občine s prometom je kritična, saj se rapidno slabša kvaliteta življenja občanov, turistov in obiskovalcev... Praktično vsakodnevni in stalni so zastoji na vpadnicah in na vseh državnih tranzitnih cestah. Kakšna obremenitev je to za okolje in na naravne danosti nima smisla posebej navajati. 

Začetek gradnje blejske južne razbremenilne ceste je nujen in mora biti ena izmed prednostnih investicij Ministrstva za infrastrukturo TAKOJ. Občina Bled tega projekta ne zmore sama, na lokalni ravni pa bomo storili vse in še več, da bo projekt južne razbremenilne ceste v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom tekel s najvišjim možnim konsenzom in nemoteno. 

In tega se še kako zavedamo tudi člani Občinskega sveta Občine Bled. V lokalni politiki je gradnja južne razbremenilne ceste kot prednostna naloga že več kot dve desetletji! 

Bled je enoten – projekt Južne razbremenilne ceste naj se začne takoj. 

Do danes so pristojni ministri, sekretarji in visoki državni uradni izrekli že veliko praznih obljub… 

Državni proračun za naslednji leti zopet jasno kaže, da je pristojno ministrstvo in državno uradništvo požrlo obljube o začetku gradnje JRC. 

Občina Bled in okolje takšnega stanja prometa ne bo več zdržala. Stanje je resno in kritično. 

Ni več časa za čakanje. Prve lepe praznične in zimske dni se bo Bled ponovno dušil v prometu in to le nekaj metrov od jezera. Kako bo v prihajajočem poletju, si nihče več ne upa predstavljati. 

Naše jasno sporočilo torej je: 

Čas je, da odgovorni preidejo od besed k dejanjem. Ne jutri, ampak že danes. In to ni prošnja. To je zaradi nevzdržnih razmer enotna zahteva vseh 17 članov Občinskega sveta Občine Bled – projekt izgradnje Južne razbremenilne ceste naj RS kot investitorka začne takoj. Ovir na strani lokalne skupnosti ni. 

 

 

Direktor Turizma Bled, Tomaž Rogelj:

Bled sodi med sto najbolj trajnostnih destinacij sveta. Slovenska turistična organizacija je opravila analizo komunikacije spletnih uporabnikov na ciljnih trgih Slovenije, in sicer v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Združenem kraljestvu, Franciji, Švici in Beneluksu. Na osnovi zadnjih raziskav ugotavljajo, da je Slovenija percipirana kot destinacija, drugačna od množičnega turizma,…Najbolj izpostavljena slovenska destinacija med spletnimi uporabniki je Bled, ki je pogosto enačen s Slovenijo ali celo ji je nadrejen - turisti poznajo Bled, ne vedo pa, v kateri državi se nahaja.

Ob vedno večjem obisku in vedno več nočitvah, letošnja rast na letni ravni je med 4 in 5 odstotna, življenje na Bledu za domačine in za naše goste zaradi vse večjega pritiska prometa postaja nevzdržno. Edini možen način razvoja turizma je trajnostni razvoj, ki pa ga trenutna prometna situacija kljub vsem ukrepom, ki jih je lokalna skupnost že sprejela, upravičeno postavlja pod vprašaj. Izgradnja Južne razbremenilne ceste je nujna. Država je sprejela strategijo trajnostnega razvoja turizma, Bled je sprejel strategijo trajnostnega razvoja, v celoti pa ne moremo uresničevati ne ene in ne druge, ker državna infrastruktura ne sledi ne strategijama ne razmeram na terenu. 

 

Južna blejska obvoznica je nujna za vzdržno prometno povezavo Bohinja z ostalimi kraji v Sloveniji

V Občini Bohinj skoraj polovica delovno aktivnih prebivalcev delo opravlja izven Bohinja. Po statističnih podatkih, ki so nam na voljo, je leta 2017, 48 odstotkov delovno aktivnih prebivalcev občine Bohinj delalo v drugih slovenskih občinah, v Ljubljani (2%), na Bledu (19 %), v Radovljici (14 %) ter v Kranju in na Jesenicah (po 12 %). Poleg Bohinjcev so z zastoji obremenjeni tudi tisti, ki se na delo vozijo v Bohinj. Vsi ti prebivalci se dnevno spopadajo z zastoji skozi Bled in za prihod in odhod iz službe porabijo bistveno več časa, kot bi ga ob normalni pretočnosti prometa. V poletnem času je to lahko tudi do tri ure ali več. V poletnem času je namreč prihod v Bohinj in odhod iz njega skozi Bled znatno obremenjen tudi zaradi turistov. Po podatkih, ki jih preko merilnih postaj zbiramo, v poletnem času beležimo vse od začetka junija do konca avgusta štiri do pet tisoč avtomobilov, ki dnevno prihajajo v Bohinj.

Poleg služb je potreba Bohinjk in Bohinjcev po uporabi ceste skozi Bled še toliko večja, ker morajo večino storitev (upravne in socialne zadeve, specializirani nakupi, …) odpraviti izven Bohinja. Ob tem naj dodam, da je reševalna postaja stacionirana na Bledu in da je reševalnim vozilom v poletnem času močno otežkočen prihod in odhod iz Bohinja. Za samo pot potrebuje v primerih nujnega prevoza bistveno preveč časa.

Popolnoma nerazumljivo je , da se država Slovenija hvali s turističnimi kraji kot sta Bled in Bohinj, da na Bled kot simbol turizma vozi tuje državnike , za samo prometno ureditev in rešitev problema pa ne stori popolnoma nič.

Za spodobno življenje in delo naših občank in občanov in zaradi same prometne varnosti menim, da je izgradnja južne obvoznice nujna in od države pričakujem, da bo k izgradnji projekta pristopila takoj.

 

Župan Občine Bohinj, Jože Sodja

 

Sonja Dornik, Civilna inciativa Mlino: 

 

Poznaš država svoj dolg do Bleda?

 

Novica, da Republika Slovenija z gradnjo JRC ne namerava začeti pred letom 2023, je šokantna in nerazumna. Bled je v Strategiji prostorskega razvoja RS (2004) z ozirom na prepoznavnost Slovenije z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine, pripoznan kot krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembne na nacionalni ravni. Ena od prepoznavnih značilnosti Bleda je Blejsko jezero, naravna vrednota državnega pomena. Kemijsko in ekološko stanje jezera kažejo, da se stanje jezera slabša, vključno s kisikovimi razmerami. Gre za kroničnega bolnika, katerega zdravstveno stanje je potrebno izboljšati. Južno jezersko obalo je potrebno razbremeniti naraščajočega motornega prometa, zato potrebujemo JRC. Če naj jezero tudi v prihodnje bo ključni trajnostni gradnik celotnega blejskega turizma, potem je odločitev države za začetek gradnje JRC leta 2023 nacionalna sramota.

 

JRC je sicer regionalna cesta, ki ne bi razbremenila le južne jezerske obale, temveč središče Bleda predvsem tranzitnega prometa v smeri Bohinj in lokalnega v smeri vasi Mlino / Zazer in v nadaljevanju do kampa Velika Zaka. Gre za povezovalno cesto med sosednjima turističnima občinama, ki sta med paradnimi konji slovenskega turizma. V tem smislu je izgradnja JRC vsekakor tudi v nacionalnem interesu. Turizem je v zadnjih letih postal ena od pomembnih gospodarskih dejavnosti, ki pomembno polni državno malho. Naj se iz te malhe glede na pomen JRC, ne leta 2023, ampak jutri vrne za graditev ceste, ki je vitalnega pomena za kakovosten razvoj turizma in izboljšanje kakovosti življenja nas, občanov Bleda.

 

CIM se ne glede, kje bo JRC umeščena v prostor na območju vasi Mlino / Zazer, priključuje ugotovitvi oziroma utemeljeni zahtevi občine Bled, da država ponovno razmisli o svoji odločitvi in ozavesti svoj dolg do Bleda.

 

 

Jani Klemenčič:

Olimpijec, podjetnik in občan:

Razvoja Bleda brez JRC ni, ne morem verjeti, da Južna razbremenilna cesta še ni zgrajena. Kot podjetnik in kot športnik, ki je Bled in Slovenijo vrsto let zastopal na tekmovanjih najvišjega ranga, svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah lahko rečem, da je Bled eno izmed najlepših in najbolj slikovitih turističnih središč in športnih prizorišč na svetu. Južna razbremenilna cesta za Bled pomeni coklo v razvoju, saj velike športne prireditve, ne samo veslaške, tudi ostale, na Bled privabijo tako športnike vrhunskega kova, spremljevalce, medije,.. Ti ne morejo verjeti, da gre glavna prometnica med Bledom in Bohinjem še kar neposredno ob jezeru, cesta je polna zastojev in nevarna, promet pa moti dogajanje na Bledu. Kot podjetnik od Republike Slovenije pričakujem, da Bled začne jemati resno in da naredi vse, da se narava in krajina ohranita in da se promet končno uredi. Kot občan se s strani države počutim izigranega, ker imamo Blejci neuresničenih obljub dovolj.

 

Anže Logar, občan in podjetnik z Mlinega

Krajani Mlina absolutno podpiramo izgradnjo južne razbremenilne ceste, saj smo ob zdajšnji situaciji prav mi najbolj na udaru. O kakršni koli prometni varnosti ni moč govoriti, prečkanje glavne ceste iz vasi do jezera je smrtno nevarno. Avtobusi, ki ustavljajo na Mlinem, povzročajo kaos, hrup in smrad sta neznosna. Življenje ene izmed najlepših in najstarejših vasi na Bledu je zaradi nevzdržnega prometa hudo okrnjeno in v celoti podrejeno prometnim razmeram, na katere nimamo nobenega vpliva. 

 

Miha Žvan, predsednik Društva za varstvo okolja Bled

Občani in naravovarstveniki pozivamo državo, da zgradi Južno razbremenilno cesto in to takoj. Stanje narave na Bledu, jezera in okolice, se zaradi hudega prometnega pritiska slabša iz dneva v dan. Po petdesetih letih smo končno dosegli dogovor, tudi med CI Mlino in občino, zato bi se morala fazna gradnja razbremenilne ceste začeti takoj. Zapora prometa v jezerski skledi je nujna za obstoj jezera in Bleda. Nerazumljivo je, da država dopušča propadanje naravne vrednote nacionalnega pomena, kar je naše jezero in dopušča, da se nacionalni ponos duši v izpušnih plinih. Nemogoče je izvajati strategijo trajnostnega razvoja (in) turizma, tako lokalno, kot tudi državno. Po izgradnji bi lahko spet poskusili s predlogom za sprejem v UNESCOvo naravno in kulturno dediščino.

Mateja Vilman, občanka in predsednica TD Zasip:

 

Po izgradnji Severne razbremenilne ceste se je življenje krajank in krajanov Zasipa občutno izboljšalo. Včasih smo stali v koloni na Ljubljanski cesti in smo za pot na Bled in z Bleda, sicer dolgo nekaj minut, lahko potrebovali tudi pol ure ali celo uro. Odzivi gostov, ki so bili v Zasipu in v Vintgarju ter naprej na Pokljuki pred izgradnjo severne razbremenilne ceste in ki so se k nam vrnili tudi po izgradnji, so izjemni: vsi pohvalijo novo pridobitev in hkrati omenijo, da je zdaj pa problem le še pot v Bohinj. 

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi