Župan Bohinja, Jože Sodja je ob podpisu pisma podpore trajnostnemu razvoju Jelovice poudaril, da je bil ta podpis potreben in nujen in da je prav, da smo to naredili. Namen podpisa je, da Jelovica ostane skrivnostna, zelena in ostane za ljudi, ki bodo znali z njo gospodariti.
Podžupan Mestne občine Kranj, Janez Černe, je poudaril dober primer sodelovanja med občinami in partnerji, kjer delamo dobro trajnostno zgodbo. Marko Gasser, župan občine Železniki je izpostavil, da bo potrebno Model upravljanja implementirati tudi v praksi, predvsem pa je poudaril pomembnost usmerjanja ljudi na obrobna območja Jelovice. Podpis podpore sta podpisala tudi župan občine Radovljica, Ciril Globočnik in v imenu župana občine Bled, Alenka Dolinar.
Jelovica sodi med najbolj raznolike in dobro hranjene dele slovenske narave. Zaradi človeških dejavnosti in podnebnih sprememb se območje Jelovice in njeni prebivalci srečujejo z naravnimi ujmami, ki jih lahko omilimo in zmanjšamo njihov vpliv z ustreznim upravljanjem območja. Partnerji projekta CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Razvojna agencija Sora, Občina Železniki in CIPRA International so izvajali aktivnosti za obnovo gozdov, ki je vključevala sadnjo več kot 24 tisoč novih dreves, in iz gospodarske rabe so izključili 30 habitatnih dreves s tem izboljšali pestrost življenjskega prostora živalskim vrstam. Namestili so 25 novih gnezdilnic za sove kozače in prvič izvajali monitoring divjega petelina s pomočjo telemetrije na Jelovici. Pomemben del projekta so predstavljala tudi izobraževanja, delavnice in vodeni ogledi različnih interesnih skupin, ki so bili namenjeni tudi razpravi in izmenjavi mnenj o prihodnosti Jelovice. V vseh teh aktivnostih je sodelovalo več kot 140 ljudi.
Projekt je pomemben tudi skozi vidik krepitve sodelovanja različnih sektorjev na lokalni in nacionalni ravni v povezavi s prebivalstvom in predstavlja pomembna izhodišča za bolj povezan pristop k nadalnjemu upravljanju območja z vizijo skupnega reševanja izzivov in iskanja rešitev.
Na dogodku je potekala tudi zanimiva okrogla miza, kjer je Gašper Kleč, v. d. direktorja Razvojne agencije Sora, ki je eden izmed idejnih vodij projekta izpostavil, da je projekt JeloviZA vzorčen primer kako lahko raznoliki partnerji sodelujejo in rešujejo skupen izziv, zato je še toliko pomembneje, da so k projektu aktivno prisotopile tudi občine, predvsem pa da se zastavljeno delo nadaljuje v smislu predlaganega posvetovalnega organa za Jelovico.
Brigita Oblak, Zavod za gozdove Slovenije, OE Bled je predstavila izzive upravljanja z gozdovi glede na podnebne spremembe in zaskrbljujoče prognoze glede lubadarja, ki velja za enega najpomembnejših biotskih škodljivh dejavnikov v naših gozdovih. “Povprečno na območju gozdno gospodarske enote Jelovice v povprečju na leto posekamo okrog 30.000 m3 lesa, v letih 2019 in 2020, ko je udaril vetrolom in nato še podlubniki pa je bilo na leto posekanih kar 180.000 m3. Zato je še toliko pomembneje, da krepimo gozd in smo v projektu JeloviZA s sadnjo tradicionalnih drevesnih vrst za Jelovico, kot so bukev, jelka in gorski javor, povečali njeno odpornost na vremenske ujme in druge posledice podnebnih sprememb.
Razvojna agencija Sora
