Kozolci, na Gorenjskem imenovani tudi stogovi, so edinstvena arhitekturna posebnost slovenskega podeželja. Kmetje so jih nekoč uporabljali predvsem za sušenje in shranjevanje sena, žita in pridelkov. Zaradi sprememb v načinu kmetovanja je njihova vloga postala postranska, uporabljeni so veliko redkeje kot nekoč, zato so podvrženi propadanju. Kljub temu pa so pomemben gradnik slovenske kulturne krajine.

Na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske bomo skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območno enoto Kranj obravnavali kozolce v sklopu CLLD operacije Arhitektura gorenjskih vasi, ki poteka na območju 14 občin Gorenjske. V projektu želimo ugotoviti stanje kozolcev na Gorenjskem in njihove lokalne posebnosti in razlike, zato bomo naredili popis kozolcev na območju naselij Bodešče, Bohinjska Češnjica, Cerklje na Gorenjskem, Hotemaže, Kovor, Ljubno, Možjanca, Paloviče, Plavški Rovt, Podblica, Podkoren, Poljšica pri Gorjah, Potoki, Spodnje Duplje, Srednja Bela, Stiška vas, Vrba in Zgornje Jezersko. Popis se bo izvajal na terenu, zato domačine, predvsem pa lastnike kozolcev, prosimo za razumevanje.

Kozolcev ne bomo obravnavali samo z arhitekturnega vidika, temveč bomo zbirali tudi ljudsko izročilo vezano na njih. Zato vabimo domačine, da na telefonsko številko 04 581 34 16 ali e-naslov nina.kobal@ragor.si posredujete morebitne posebnosti, zgodbe ali vraže o kozolcih.

Sodobno kmetijstvo kozolce potrebuje v veliko manjši meri kot nekoč, zato se moramo zavedati, da je njihovo propadanje del napredka. Kljub temu, pa s projektom želimo izpostaviti dediščino ljudskega stavbarstva ter domačine in lastnike kozolcev opozoriti na pomen strokovnega vzdrževanja. S tem pa okrepiti zavedanje, da so kozolci pomemben del slovenske etnološke dediščine ter naše skupne identitete.

Projekt Arhitektura gorenjskih vasi, ki poteka v okviru LAS Gorenjska košarica in je sofinanciran s strani Evropske unije preko Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Nina Kobal, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske