Mogočni belo cvetoči divji kostanji so že več kot stoletje zaščitni dendrološki znak blejskega prostora. V zadnjih letih so se pri nekaterih najstarejših predstavnikih te priljubljene drevesne vrste pri nas v njihovih krošnjah na žalost zgodili obsežni spontani odlomi. Ti so bili tako obširni, da smo morali za zagotavljanje varnosti nekatera drevesa (drevesi na Mlinem) na žalost odstraniti, o čemer sem v Blejskih novicah pisal že lansko pomlad. Vsa odstranjena drevesa smo spomladi že nadomestili z novimi kostanji.

Večina od mogočnih kostanjevih dreves, ki jih lahko še najdemo v blejskih parkih in še nekaterih ostalih lokacijah v okolici jezerske sklede, so bila najbrž posajena že v drugi polovici oziroma ob koncu 19. stoletja. Čeprav divji kostanj velja za dokaj dolgoživo drevesno vrsto, sto in več letna drevesa niso in ne smejo biti samo umevna. Zato jih tudi v blejskem prostoru strokovno negujemo in ohranjamo čim dlje, kolikor je le mogoče.

Ena od skupin divjih kostanjev bogati okolico tudi v Mali Zaki (znotraj veslaškega centra). Navkljub njihovemu zelo slabem zdravstvenem stanju smo drevesa z rednim odstranjevanjem odmrlih delov krošenj v zadnjem desetletju še uspeli ohranjati pri življenju. Lanskoletni  julijski strokovni arboristični pregled mednarodno certificirane arboristke Tanje Grmovšek pa je pokazal, da je stanje večine dreves zelo slabo, s čimer je že močno ogrožena tudi njihova stabilnost.

_{Zelo slabo zdravstveno stanje divjih kostanjev v Mali Zaki. Za večino dreves je arboristka  med julijskim pregledom krošenj priporočila prednostno (nujno) odstranitev drevesa (vir: Grmovšek, 12. 7. 2025).}

Zaradi dejstva, da se bo njihovo zdravstveno stanje tudi v bodoče pospešeno slabšalo in ker drevesa s poslabšano stabilnostjo že ogrožajo tudi mimoidoče sprehajalce, smo se odločili, da letošnjo zimo drevesa na peščeni površini odstranimo. Divji kostanj in gorski javor, ki se nahajata na rahli brežini robne zelenice pa sta v dobrem oziroma zadovoljivem vitalnem stanju, zato jih bomo še naprej ohranjali.

Vsak konec pa pomeni tudi nov začetek. Odstranjene kostanje bomo prihajajočo jesen nadomestili z osmimi novimi drevesi. Trenutno še poteka razprava in razmislek o tem, ali bi belo cvetoče kostanje nadomestili z rumeno cvetočimi, ki so na bolezni in škodljivce bolj tolerantni.

Navkljub samozadostnosti in neverjetni trdoživosti tudi pri drevesih nastopi čas, ko mesto pod soncem prepustijo svojim naslednikom. V blejskem prostoru se nahaja še kar nekaj lokacij, kjer bo sicer mogočna, a že slabo vitalna drevesa postopoma potrebno nadomestiti z novimi. O obsežnejših odstranitvah (in razlogih zanje) bomo sproti obveščali.

Za novo posajena drevesa pa imam le eno željo; da bi tudi ona razvila mogočne, zdrave krošnje in dočakala vsaj toliko let, kot njeni predhodniki. Ob vse zahtevnejših podnebnih razmerah bo hvaležnost ob uresničitvi te želje toliko večja.

Dr. Jan Bizjak, Infrastruktura Bled d. o. o.