Blejsko jezero je simbol Bleda in ena najpomembnejših naravnih znamenitosti Slovenije. Njegova prepoznavnost pa hkrati pomeni tudi veliko odgovornost, saj gre za občutljiv ekosistem, ki se sooča z različnimi pritiski iz prostora in rabe okolice. Evropski projekt ProCleanLakes na izbranih evropskih naravnih jezerih nadgrajuje znanje ter spodbuja reševanje izzivov, s katerimi se ta jezera soočajo, s pomočjo na naravi temelječih/sonaravnih rešitev (angl. nature-based solutions).

V projektu sodelujejo Občina Bled, Nacionalni inštitut za biologijo (NIB), podjetje za aplikativno ekologijo Limnos in Ribiška družina Bled, ki združujejo strokovno znanje, lokalne izkušnje in upravljavske prakse. Skupni cilj je oblikovati sonaravne, izvedljive in lokalnemu okolju prilagojene rešitve, ki temeljijo na razumevanju naravnih procesov in potreb prostora.

Partnerji projekta so spomladi 2026 organizirali pet delavnic, ki so omogočile odprt dialog med zelo različnimi skupinami deležnikov. V okviru teh delavnic so sodelovali predstavniki občine, turizma, infrastrukture, prostorskega načrtovanja in urbanizma, urbane odvodnje, ribičev in ribogojcev, kmetijstva ter naravovarstva. Takšna raznolikost je omogočila celosten pogled na problematiko Blejskega jezera in njegovega prispevnega območja.

Na delavnicah niso potekale le razprave o reševanju konkretnih problemov, temveč tudi pojasnila temeljnih strokovnih izhodišč. Udeleženci so se seznanili s principi delovanja biotske pestrosti, z osnovami biomonitoringa kot orodja za spremljanje stanja voda ter z možnimi sonaravnimi pristopi, s katerimi je mogoče dolgoročno izboljševati stanje jezera. S tem je projekt prispeval k skupnemu razumevanju procesov v jezeru in pomena ukrepov, ki temeljijo na naravnih mehanizmih.

Razprave so pokazale, da izzivi niso enoplastni, temveč prepleteni s potrebami in posledicami rabe prostora, različnimi vidiki upravljanja voda in turizma. Skupaj z udeleženci smo prepoznavali najbolj problematična območja, razpravljali o virih obremenitev ter iskali rešitve, ki bi bile sprejemljive tako za okolje kot za ljudi, ki v prostoru živijo in delajo. Poseben poudarek je bil namenjen postopnim izboljšavam in sodelovanju med partnerji. Posebej so bili izpostavljeni potenciali zelene infrastrukture za zadrževanje vode, ohranjanje in obnova mokrišč, krepitev vodnega rastja na obali jezera, pomen varovanja obale ter večnamenske zelene površine. Pomembno vlogo v tem procesu ima Ribiška družina Bled, ki se posebej aktivno zavzema za to, da bi v projektu vzpostavila čistilno mokrišče pri ribogojnici. Namen tega pilotnega ukrepa za zaščito jezera je, da se s konkretnimi meritvami in spremljanjem vodotoka Mišca pokaže, koliko lahko sonaravni ukrepi učinkovito prispevajo k izboljšanju kakovosti voda. Takšen primer dobre prakse ima potencial, da postane učni primer tudi za druge podobne lokacije.

ProCleanLakes tako predstavlja primer, kako je mogoče z dialogom, povezovanjem znanja in vključevanjem različnih pogledov iskati skupne rešitve za varovanje naravne dediščine. Izkušnje projekta kažejo, da so trajne izboljšave možne le s sodelovanjem – in prav Blejsko jezero je prostor, kjer se ta skupna odgovornost lahko najbolj jasno pokaže.

Assist. Prof. Tina Eleršek, PhD

Strokovno-raziskovalna svetnica / Research Councillor

Nacionalni inštitut za biologijo / National Institute of Biology