»Vesela sem sodelovanja z Gorenjskim muzejem, sodelovanja z osrednjo regionalno ustanovo za varovanje premične dediščine na območju Gorenjske, ki povezuje različne deležnike v regiji, da skupaj soustvarjamo trajnostni razvoj regije. Gorenjski muzej združuje strokovnjake, ki jih navdihujejo dediščina, umetnost, sodelovanje, druženje in medkulturni dialog,« je v nagovoru poudarila direktorica Zavoda za kulturo Bled mag. Lea Ferjan. Zadovoljstvo ob plodnem sodelovanju pa je v svojem nagovoru izpostavila tudi mag. Marjana Žibert, direktorica Gorenjskega muzeja.

Razstava, ki je bila izvorno predstavljena v Kranju leta 2018, je sinoči v dvorani nad muzejem na Blejskem gradu zaživela povsem na novo. Nekoliko manj obsežna, vendar izjemno privlačna razstava obiskovalce vabi, da vstopijo tako v zgodbe kranjskega gradu Khislstein kot družine Khisl. Razstavo je podrobneje predstavila njena soavtorica dr. Veronika Pflaum iz Gorenjskega muzeja v Kranju. Kot je med drugim povedala, razstava ni zasnovana kronološko, temveč so strokovnjaki iz Gorenjskega muzeja in zunanji strokovni sodelavci iz bogate zgodovinske zapuščine izbrali posamezna področja. Postavitev izvorne razstave v Kranju in postavitev prilagojene razstave na Blejskem gradu je oblikoval in postavil Dušan Grobovšek z ekipo sodelavcev.

V kulturnem programu so nastopili sopranistki Tadeja Pance in Urška Kastelic, Blažka Mraz na kljunasti flavti in Boris Šinigoj na renesančni lutnji, ki sestavljajo ansambel Nova Schola Labacensis. Skladbe, ki so jih odigrali, je napisal slepi lutnjist iz Trsta Giacomo Gorzanis, ki je bil tesno povezan z rodbino Khislov in je njenim članom posvetil več zbirk svojih skladb za lutnjo. Zelo verjetno je tudi igral na enem od njihovih gradov.

Grad Khislsten je svoje ime leta 1578 dobil po Janžu oziroma Janezu Khislu, prodornem politiku, gospodarstveniku, ljubitelju umetnosti iz druge polovice 16. stoletja. Bil je tudi mecen slovenskim protestantom, ko so tiskali prve slovenske knjige. Rodbina Khisl ni zaznamovala samo preteklosti Kranja, ampak tudi slovenski in srednjeevropski prostor. Grad Khislstein je v svojih zapisih že v 17. stoletju omenjal Janez Vajkard Valvasor. Zgodovina kranjskega gradu pa je še starejša od Valvasorjevih zapisov in sega v 12. stoletje.

Razstava bo v dvorani nad muzejem na Blejskem gradu na ogled do 31. marca 2025.

Zavod za kulturo Bled