Takega obrezovanja starejša drevesa ne prenesejo dobro, saj s starostjo izgubijo sposobnost zapiranja ran. Ko se drevo obglavi, se sproži hormonski pospešek in z mesta obreza obglavljena drevesa poženejo cel kup slabo vraščenih šopastih vej. Tako v parih letih po nižanju dobimo enako visoko, a manj lepo in manj varno drevo s slabo vraščenimi vejami. Če obglavljanje ponovimo in drevo ponovno znižamo, lahko pride do odmiranja korenin in do propada celotnega drevesa.

Drevo je pregledala arboristka svetovalka dr. Lena Marion, ki je z rezistometrom pregledala tudi notranjost tkiv v drevesu in ocenila, da prenese obrezovanje, a da se ne sme odstraniti vej, debelejših od 5 centimetrov. Pri tako starih obglavljenih drevesih se naenkrat ne sme odstraniti več kot 20 % listne mase. S pravilnim obrezovanjem se s časom tako poškodovano drevo spravi v polnaravno obliko.

Drevo smo odmaknili od streh obstoječega in novograjenega objekta, odstranili smo zalomljene in suhe veje. Drevesa se ni znižalo.

Obrezovanje je opravil arborist z mednarodnim arborističnim AVT-certifikitom, pri delu je uporabljal izključno ročno žago, uporaba motornih žag za obrezovanje ni zaželena, saj les pri obrezu bolj nacerfrajo. Pri delu je uporabil arboristično vrvno tehniko, saj je bil to edini način, da je dosegel celoten obseg krošnje drevesa. S košaro notranjosti krošnje ne bi dosegel, lestev poklicni drevesni plezalci pri delu v veliki večini ne uporabljamo.

S tako poškodovanimi in uničenimi drevesi se na žalost srečujemo na tedenski bazi, obglavljanje dreves je po evropskih standardih obrezovanja prepovedano. Nekatere vrste, npr. lipe, javorji in platane, tak poseg relativno dobro prenesejo, druge, npr. breze in iglavci, pa imajo z njim večje probleme in pogosteje propadejo.

Delo je bilo opravljeno po naročilu Zavoda za kulturo Bled. 

Jan Podgornik, 
DrevoRez d.o.o.