V jubilejnem letu smo v Zavodu za kulturo Bled, da bi primerno obeležili pomembno obletnico znamenitega znanstvenika, ki se je rodil in del svojega življenja preživel na Bledu, pripravili spominsko slovesnost. Nanjo vas vabimo skupaj z Občino Bled, Univerzo v Ljubljani, Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, Društvom matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA) in Osnovno šolo prof. dr. Josipa Plemlja Bled v ponedeljek, 11. decembra. Prireditev bo ob 18. uri v Festivalni dvorani Bled.

Na oder Festivalne dvorane smo povabili zvezdi največjih svetovnih baletnih odrov, ukrajinski baletni par Denisa in Anastasio Matvienko. Iskrivi voditelj, igralec in ustvarjalec Nik Škrlec bo povezoval niti dogodka in dramil naše Male sive celice. Predstavili vam bomo tudi najnovejši dokumentarni film režiserja Mirana Zupaniča po scenariju Boštjana Kuzmana, ki oživlja življenjsko zgodbo tega izjemnega Slovenca.

Med 8. in 13. uro vas na ta dan, v sodelovanju z DMFA, vabimo tudi na dan odprtih vrat. V Vili Perun (Plemljevi vili) si bo mogoče brezplačno ogledati Plemljevo spominsko sobo.

Josip Plemelj se je rodil v Gradu na Bledu 11. decembra 1873. Že kot majhen deček je kazal svoj talent za matematiko ter se z navdušenjem in radovednostjo zaziral v zvezdnato nebo. Njegova mama – oče je umrl, ko je bil Josip star eno leto – si ob treh otrocih ni mogla privoščiti, da bi ga poslala v šole. Njegovo izobraževanje so takrat podprli domači meceni in mu tako omogočili nadaljnje šolanje na gimnaziji v Ljubljani. Po uspešno opravljeni maturi je študiral matematiko, fiziko in astronomijo na Dunaju, kjer je 1898 doktoriral iz matematike. Študij je eno leto nadaljeval še v Berlinu in nadaljnje leto v Göttingenu. Po zaključku študija je težko dobil zaposlitev. Kot redni profesor matematike se je na univerzi v Černovicah (Bukovina, zdaj Ukrajina) zaposlil šele leta 1908. V Ljubljano se je vrnil po vojni, da bi pomagal pri ustanovitvi univerze. Od leta 1919 do 1957 je poučeval matematiko na Filozofski (kasneje naravoslovni) fakulteti.

Josipu Plemlju smo tako lahko globoko hvaležni, da smo že l. 1919 dobili svojo univerzo in jo tudi obdržali. Bil je njen prvi rektor ter redni član SAZU od njene ustanovitve leta 1938. Poleg tega je bil tudi dopisni član jugoslovanske (Zagreb), srbske in od leta 1954 še bavarske akademije znanosti. Po njem ali skupaj po Sohockem se imenujejo enačbe o robnih vrednostih holomorfnih funkcij, ki jih je leta 1908 odkril pri reševanju Riemann-Hilbertovega problema.

Leta 1954 je za svoje delo prejel Prešernovo nagrado in leta 1963 častni doktorat Univerze v Ljubljani. Umrl je 22. maja leta 1967 v Ljubljani.

Zavod za kulturo Bled