Na novinarski konferenci so svoja pojasnila podali in predstavili župan Občine Bled Anton Mežan, župan Občine Bohinj Jože Sodja, predstavnik lastnikov zemljišč Marjan Feguš odvetniške pisarne Feguš odvetniki ter dr. Mitja Golja, solastnik zemljišč. Z namenom transparentne in odkrite komunikacije je Občina na konferenco povabila tudi ministrico za infrastrukturo, mag. Alenko Bratušek ter predstavnika Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI), gospoda Tadeja Mirkaca, ki je vodja sektorja za investicije v ceste. 

Župan s pozivom po mesečnih koordinacijskih sestankih

Župan Občine Bled Anton Mežan je v uvodu pojasnil, da je za občane in občanke, ki se dnevno soočajo s prometnimi zamaški, nesprejemljivo, da Južna razbremenilna cesta (v nadaljevanju: JRC) še ni zgrajena. Pojasnil je, da je bil v času županovanja na dveh sestankih na Ministrstvu za infrastrukturo, na enem je bila prisotna tudi ministrica, večkrat so se sestali na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo. Na sestankih je, kot je izpostavil župan, pred številnimi pričami izvedel, da za II. fazo JRC ni zagotovljenih sredstev, da so vsa sredstva, zagotovljena z državnim proračunom, namenjena I. fazi. Ob tem se je zahvalil ministrici, da je v preteklosti poskrbela za razdelitev projekta na faze, saj se v nasprotnem primeru dela sploh ne bi začela odvijati.

Na pojasnila, da sredstev za nadaljevanje II. faze JRC ni na voljo, je državo pozval, naj jih zagotovijo – ob projekcijah, da v Občini Bled proizvedejo 100 milijonov in več sredstev iz naslova davkov, ki jih prejme država. V duhu sodelovanja je župan direkciji ponudil, če obstaja pravna podlaga, da občina zagotovi sredstva za izbor projektanta in noveliranje projekta, kar bi se lahko ob koncu projekta poračunali v sklopu sofinanciranja Občine projekta, ki sicer znaša 8,73 odstotka.

Župan ves čas mandata apelira na državo, da bi enkrat mesečno sestankovali na DRSI ter na Ministrstvu za infrastrukturo na koordinacijskih sestankih. Z željo tvornega sodelovanja in pospešitve projekta je ponudil sodelovanje občinskih služb pri projektu ter se, s takratnim vodjem sektorjem za naložbe v cesti pri DRSI, Tomažem Willenpartom, dogovoril za redne mesečne sestanke, do katerih pa zaradi njegovega odhoda z delovnega mesta ni prišlo. Na sestanku pred današnjo novinarsko konferenco so sklenili dogovor za redne koordinacijske sestanke, za katere si želi, da bi pospešeno vodili do zaključka projekta JRC.

Župan je poudaril dejstvo, da je od leta 2006 podpiral umestitev III. faze trase JRC po drugi strani hriba Kozarca, kar bi bilo bistveno boljše za vas Mlino, saj tako ta ne bi bila razdeljena. Zaradi začrtane umestitve trase bo treba zgraditi dodatno cesto, ki bo povezovala čistilno napravo in zbirni center s krajem. Vztrajanje pri spremembi trase bi povzročilo časovni zamik za desetletje, kar je vodilo do končne odločitve župana v lanskem letu, da trasa ostane enaka, kot je bila začrtana leta 2012 z le manjšimi modifikacijami.

Javnosti je pojasnil, da je z omenjenimi lastniki zemljišč, s katerimi še niso sklenjeni dogovori, vzpostavil komunikacijo. Z eno izmed družin je komuniciral prek telefona, potem pa na njihovo željo preko odvetnika, z drugo je večkrat sestankoval osebno, skupaj so iskali rešitve v okviru  sprememb OPN-ja.

Župan poudari, da se bo kraj brez JRC sesul, saj normalno življenje v kraju za občanke in občane ni več mogoče. Občani se tudi s tega razloga odseljujejo iz kraja, avtobusni drastično zamujajo, intervencijska vozila se težko prebijajo skozi kolone vozil, v kraj težko privabijo nove kadre.    

Bohinjska občina podpira aktivnosti za izgradnjo JRC

Župan Občine Bohinj Jože Sodja je na novinarski konferenci izkazal podporo pri aktivnostih, ki jih izvaja Občina Bled za izgradnjo JRC. Poudaril je pomembnost izgradnje ceste za Občino Bohinj, saj skozi Bled potekajo ceste, ki vodijo občane v službe, šole in do specializiranih trgovin. Zaradi prometnih zamaškov avtobusni prevozi zamujajo tudi več kot uro ali pa obstanejo na Bledu. Največjo težavo predstavlja otežkočena pot rešilnim vozilom, saj ta, preden se prebijejo skozi Bled, potrebujejo izdatno več časa, kot bi bilo običajno. Župan je poudaril, da kar nekaj občanov in občank delo opravlja izven Občine Bohinj, zato beležijo odseljevanje mladih, podjetniki se za delovanje v kraju ne odločajo ravno zaradi prometnih težav.

Odvetnik: stranke uveljavljajo zahteve v skladu s predpisi

Predstavnik lastnikov zemljišč, odvetnik Marjan Feguš, je pojasnil, da od konca leta 2012 obe tangirani družini izražata zaskrbljenosti, kakšno bo njihovo življenje, če bo projekt izveden in zato postavljata vprašanja v upanju, da bo prišlo do ustreznih dogovorov in rešitev za normalno bivanje. Obe nerešeni težavi izstopata tudi zato, ker sta družini vezani na prihodek iz naslova opravljanja turistične dejavnosti.

Odvetnik pojasni, da uveljavljajo zahteve v skladu s predpisi in pravičnost v odmeri odvzema lastninske pravice, zato si želijo dogovor o ureditvi stanja. V duhu sodelovanja so v I. fazi odstopili od uveljavljanja pravnih sredstev, a se v času gradnje I. faze, krožnega krožišča na Betinu, soočajo s čezmernim hrupom in vibracijami, vidne so tudi poškodbe na objektu. Prošnja državi za monitoring hrupa in prahu je bila zavrnjena.

V času gradnje in v nadaljevanju se pred njihovimi objekti namreč v okviru gradnje izkopavajo jame, globoke med 10 in 15 metri, lastnike skrbi, kakšno bo stanje, ko se bo gradbišče hiši približalo na 5 metrov.

Na drugi lokaciji pri drugem paru solastnikov ostaja ključni problem, kje bo urejen dostop v času gradnje, za zdaj razpolagajo zgolj z informacijo, da bo urejen nujni interventni dostop preko gradbišča.

»Situacija je nevzdržna, na naše stiske ni odziva«

Solastnik zemljišč, dr. Mitja Golja, uvodoma pojasni, da so dejstva drugačna, kot jih predstavlja Ministrstvo za infrastrukturo. Več mesecev se že soočajo s hrupom in vibracijami med gradnjo I. faze JRC, ki je od objekta umaknjena med 30 in 50 metri, posledice so vidne tudi na objektu, ki se kažejo v odpadanju ometa in razpokah na zidovih. Golja pojasni, da je po nekaj mesecih situacija nevzdržna in da svoje stiske in težave pojasnjujejo pristojnim, a se nanje ne odzivajo. Kot edino možno pot na strani države navajajo sprožitev sodnih postopkov. Lastnika skrbi, kakšno bo življenje med gradnjo II. faze JRC, ko bo gradbišče od hiše oddaljeno 5 metrov ter kako naj se v tem času ukvarjajo z dejavnostjo.

O zahtevah pove, da si želijo poštenega plačila zemljišča, nič višjega plačila, kot je bilo prodano zemljišče v bližini, ter sklenitev dogovora, kako bo v času gradnje, v primeru če bodo presežene mejne vrednosti hrupa in vibracij. Želijo si izvedeti, koliko časa bo trajala gradnja II. faze, prejeti informacije o nameravanih izvedenih protihrupnih ukrepih, kdaj bo potekala sanacija stavbe ter kako bo z izvajanjem dejavnosti med gradnjo. Pojasni, da omenjena finančna sredstva ne presegajo 100.000 evrov. Golja zaključi, da so utrujeni od pogovorov, pritiskov in groženj. Želijo si sklenitve dogovora in odgovorov na vprašanja, ki se tičejo okoliščin v času gradnje II. faze JRC in zanje že več kot leto dni prosijo pristojne.

Sredstva za izgradnjo Južne razbremenilne ceste so zagotovljena

Ministrica za infrastrukturo, mag. Alenka Bratušek, je pojasnila, da v času lanskoletnih poplav niso vedeli, ali bodo začete projekte lahko nadaljevali. Zagotovi, da so sredstva za izgradnjo JRC zagotovljena v popravku proračuna, ki bo šel na sprejetje v državni zbor. Ministrica poudari, da je izgradnja JRC nujna in prepotrebna, a bo za nadaljevanje projekta potrebno izpolniti pogoje za nadaljevanje pridobivanja gradbene dokumentacije.

Ministrica pojasni, da so z izvedbo I. faze začeli 21. oktobra 2022, izvedba naj bi trajala 19 mesecev, vredna pa je 6,3 milijona evrov. Zaradi poplav se je zaključek del, ki je bil predviden za 21. maj, zamaknil na 20. december. Zaradi ujme so za I. fazo morali zagotoviti dodatnih 120.000,00 evrov za dodatna in nepričakovana dela.

Ob najboljšem scenariju bi proti koncu leta 2025 lahko začeli iskanje izvajalca in nadaljevanje II. faze JRC.

Za III. fazo se pripravljajo projektne rešitve, parcelne številke tako še niso določene, da bi lahko začeli z dogovori z lastniki.

Gradbišče s pokritim vkopom za blagodejen vpliv na hrup

Predstavnik Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) Tadej Mirkac, vodja sektorja za investicije v ceste, pojasni, da je trasa v prostor umeščena od leta 2012, da so že bili nakazani omilitveni ukrepi in da se pripravlja novelacija projektnih rešitev. Pojasni, da bo v gradnji II. faze pokriti vkop, enako bo pri gradnji na Straži in na Mlinem, saj slednji blagodejno vpliva na hrup in sonaravnost. Doda, da so na agenciji aktivni in kooperativni, hkrati omeni, da so na občini sestankovali 8. avgusta, naslednji sestanek pa je dogovorjen za 29. avgusta.

Sočasno naj se začnejo odvijati aktivnosti na III. fazi JRC

Župan Občine Bled v zaključku pojasni, da druge trase, kot je obstoječa, ni potrdil Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, na pristojne pa je apeliral, da se sočasno začnejo odvijati tudi aktivnosti na III. fazi, da bi se izognili izzivom, s katerimi se soočajo trenutno.

Hiter odziv in kooperativnost DRSI v zadnjih tednih pripisuje zavrnitvi vloge za zapore cest in rezervacijo parkirnih mest v času dogodka Blejski strateški forum, vse dokler se ne bodo nadaljevala dogovarjanja o nadaljevanju projekta. Po zavrnitvi vloge so se na DRSI nemudoma odzvali na sestanek.

Župan se nadeja, da bodo deležniki spoštovali dogovor o rednih sestankih in koordinacijah za aktivno in učinkovito iskanje rešitev in pospešenem nadaljevanju projekta izgradnje JRC.

O projektu Južne razbremenilne ceste

Projekt “Blejska obvoznica” se leta 2001 preimenuje v »Južno razbremenilno cesto«, trasa nove cestne povezave pa meri 3.300 metrov.

Prvi dokument o blejski južni obvoznici je bil sprejet s prostorskim planskim aktom Občine Radovljica že leta 1969. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo investicijski projekt Južne razbremenilne ceste vodi od leta 1996, njeno vključevanje v reševanje pa se je začelo že prej, ko so se izdelovale študije, idejne rešitve in primerjave, ki naj bi poiskale najustreznejšo varianto.

Občinski svet Občine Bled je na 8. redni seji, 3. aprila 2012, sprejel Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Južno razbremenilno cesto na Bledu, ki predstavlja podlago za pridobivanje zemljišč pred gradnjo, sklepanje odškodninskih sporazumov in servisiranje gradbišča v času gradnje.

10 let po sprejetju OPPN-ja so novembra 2022 začeli gradnjo I. faze JRC, krožišča na Betinu. Do dokončanja projekta sledijo še tri faze, tista s predorom skozi Stražo pa bo najzahtevnejša.

Skozi državno in tranzitno cesto se od Bleda proti Bohinju v visoki sezoni vije dolga kolona vozil, naštejemo jih okoli 20.000 dnevno, zato se upravičeno pričakuje, da se projekt Južne razbremenilne ceste na Bledu, ki je prostorska ureditev državnega pomena, kot ugotavlja tudi vlada, dokonča in predvsem občutno pospeši.

Obstoječa regionalna cesta skozi Bled pa že več desetletij ne ustreza obsegu prometa, saj je namreč edina ustrezna prometna povezava Bohinja z gorenjsko regijo, na katero se navezujejo prometne poti širšega zaledja. Poleg reševanja prometnih izzivov in neposredne okoljske ogroženosti Blejskega jezera ter vplivov na številne enote registrirane kulturne dediščine Bleda, kot območja nacionalne prepoznavnosti, bi nova prometna ureditev ponudila tudi možnosti kvalitetnega bivanja domačinov na Bledu in v Bohinju ter kvalitetnejšega razvoja turizma, ki predstavlja primarno blejsko gospodarsko panogo.

Pojasnilo

Občina Bled je na novinarsko konferenco povabila predstavnike medijev, kot je običajno, je dogodek tega tipa za splošno javnost zaprt.