Komu pripada pravica do turizma?

Ob raziskovalnem vprašanju »Komu pripada pravica do turizma?« je raziskovalni tim študentov z mentorico dr. Darijo Cvikl izvajal anketiranje oseb z različnimi vrstami oviranostmi na neslučajnem vzorčenju. S terenskim delom in pomočjo vodilnih predstavnikov zvez in društev za poglavitne vrste oviranostmi (Društvo paraplegikov Gorenjske, Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Kranj, Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, URI Soča, Svet za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir v MOL, Občina Bled) so pridobili kar 711 izpolnjenih anket targetirane skupine izpraševancev.  

V okviru protokola izvedbe anketiranja so pridobili tudi institucionalno soglasje Komisije za medicinsko strokovna etična vprašanja Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije - URI Soča za izvedbo ankete med njihovimi pacienti, s katero so bili predhodno seznanjeni tudi predstojniki na njihovih posameznih oddelkih.  

Na podlagi analize vseh pridobljenih podatkov je tim študentov pod vodstvom mentorice oblikoval konkretne predloge dostopnih rešitev na destinaciji Bled, usmerjenih predvsem v boljšo informiranost in prilagoditev izvajanja storitev.

627 oseb podalo priporočila za dostopni turizem  

V prvem delu posveta so študentje predstavili rezultate raziskovalnega dela, ki so pokazali, da na destinaciji Bled že obstajajo pozitivni premiki na področju dostopnosti, hkrati pa so opozorili na ovire, ki jih pogosto ne opazimo, vendar pomembno vplivajo na uporabniško izkušnjo oseb z oviranostjo.

Zbirna ocena dostopnosti lokacij na Bledu glede na uporabniško izkušnjo vseh segmentov je pokazala, da se osebe z oviranostjo v povprečju v 75 odstotkih delno strinjajo oziroma strinjajo glede dostopnosti devetih lokacij oziroma znamenitosti na Bledu. Kar 627 anketiranih oseb z omejitvami je podalo priporočila za inkluzivno potovanje na Bled glede na uporabniško izkušnjo vseh obdelanih segmentov.

Študenti so pod mentorskim vodstvom dr. Darije Cvikl na podlagi rezultatov anketiranja obdelali in podali mednarodne in lokalne strokovne podlage, ki naslavljajo dostopni in vključujoči turizem, izvedli polstrukturirane intervjuje s predstavniki lokalne skupnosti, predstavili po 30 dobrih in slabih praks doma in po svetu, razvili lastni obrazec za oceno dostopnosti določene turistične znamenitosti, razvili priporočila za ključne funkcionalnosti za aplikacijo, namenjeno univerzalni dostopnosti in jo poimenovali »Bled za vse« ter analizirali konkretne rešitve za štiri izzive dostopnosti na Bledu.

Štiri najpomembnejše ugotovitve

Študentje ugotavljajo, da je na Bledu že veliko storjenega na temo dostopnosti in vključenosti tako za domačine kot obiskovalce. Kljub temu rezultati izvedenih raziskav kažejo, da tema univerzalne dostopnosti predstavlja pomemben razvojni potencial in hkrati tudi kompleksen izziv za bodoči turistični razvoj.

Analiza pokaže, da je ključnega pomena sodelovanje med lokalno skupnostjo, turističnimi ponudniki, občino ter organizacijami, ki zastopajo interese oseb z oviranostmi.

Zapišejo, da dostopnost ni dodana vrednost destinacije, temveč ustavna pravica na podlagi 14. in 52. člena Ustave Republike Slovenije in da osebe z različnimi oviranostmi predstavljajo pomemben trg, ki je ocenjen na 70 milijard evrov v letu 2025 (Vir: Future Data Stats, 2021-2023).

Od osebne izkušnje študentk do zakonodajnih okvirov

Poseben poudarek 23. Mentorskega posveta je bil namenjen osvetlitvi mentoriranja študentov s senzornimi oviranostmi. Ta je temeljil na predstavitvi študentk VSŠ Bled na programu Velnes: slepe Tinke Tonejc, ki je z osebno izkušnjo senzorične oviranosti osvetlila izzive in potrebe pri izobraževanju in izvajanju PRI mentorstva ter para olimpijke Tabee Dolžan, ki je na Paraolimpijskih igrah 2026 dosegla vrhunsko enajsto mesto na teku v klasični tehniki. Slednja je predstavila svojo življenjsko zgodbo ter športno pot v teku na smučeh. Poudarila je izzive, s katerimi se je soočala, ter pomen vztrajnosti, prilagoditev in podpore na poti do vrhunskih dosežkov. Njuni predavanji sta dodatno poudarili pomen razumevanja in prilagajanja izobraževalnega okolja.

Osrednja govornica posveta je bila Pavli Koc, arhitektka na Ministrstvu za naravne vire in prostor in strokovnjakinja za področje arhitekturne dostopnosti, ki je pomembno prispevala k strokovni kakovosti dogodka. Izpostavila je pomen izvajanja Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) v praksi ter pomembno obogatila razpravo med študenti, mentorji in strokovno javnostjo.

Študentje so na dogodku predstavili tudi domače dobre prakse, ki dokazujejo, da je mogoče z ustreznim pristopom ustvariti okolje, dostopno različnim vrstam oviranosti. Zaključni del posveta je bil namenjen razpravi, kjer so udeleženci izpostavili pomen sodelovanja med lokalno skupnostjo, izobraževalnimi institucijami in turističnimi ponudniki.

Organizatorji so ob zaključku poudarili, da je dostopni turizem ne le družbena odgovornost, temveč tudi priložnost za razvoj kakovostnejše in bolj vključujoče turistične ponudbe nasploh. 

Posvet je potekal pod pokroviteljstvom župana Občine Bled

Dogodek je združil poslovne partnerje in mentorje za praktično izobraževanje (PRI) hotelirskih, gostinskih in turističnih organizacij širšega regionalnega območja, predstavnike zvez in društev oseb z oviranostmi ter pomembne deležnike, ki so poglobili razpravo o pomenu dostopnega in vključujočega turizma. Posveta so se udeležili generalni sekretar Skupnosti Višjih šol RS Miha Zrimšek, predsednik društva paraplegikov Slovenije in Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v Državnem svetu Dane Kastelic, glavni tajnik Zveze slepih in slabovidnih Slovenije Štefan Kušar ter predsednik društva paraplegikov Gorenjske Aleš Rakovec.

Ob odprtju posveta je direktor šole VSŠ Bled mag. Peter Mihelčič poudaril prizadevnost šole pri vključevanju študentov z različnimi senzornimi ovirami v višješolski študijski proces.  

Posvet je potekal pod pokroviteljstvom župana občine Bled, Antona Mežana, saj se Občina Bled v zadnjih letih intenzivno posveča razvoju arhitekturne in komunikacijske dostopnosti na destinaciji v smeri večje dostopnosti za vse obiskovalce.

Bled – destinacija, prijazna za vse obiskovalce

23. Mentorski posvet je tako ponovno dokazal, da Bled aktivno sledi sodobnim smernicam razvoja turizma ter si prizadeva postati destinacija, prijazna vsem obiskovalcem.

S podporo vabljenih mentorjev za izvedbo praktičnega izobraževanja in vseh pomembnih deležnikov, ki so se udeležili mentorskega posveta, je bila izvedba praktičnega predmeta ter dogodka sploh mogoča. Na tem mestu se tim študentov 1. letnika programa Gostinstva in turizem pod mentorstvom dr. Darije Cvikl iskreno zahvaljuje vsem, ki so s svojim znanjem, izkušnjami in aktivnostmi prispevali k uspešni izvedbi, saj tovrstne aktivnosti izdatno pripomorejo k razvoju dostopnega turizma in krepijo zavedanje o pomenu enakih možnosti za vse.