“Privoščili smo si blejsko legendo“, so mi mimobežno, s posmehljivim podtonom omenili znanci, ko smo se srečali v trgovini ter dodali; "privoščili smo si namreč blejsko kremšnito". Šlo je za aluzijo na dva nedavno objavljena članka o blejskih legendah, katerih avtor je bil javni zavod Turizem Bled. V novembrski izdaji Blejskih novic beremo, da “bodo blejske legende – pletna, fjakar in kremšnita – v obliki svetlobnih skulptur zažarele v prazničnih dneh“,  na portalu občine pa je bil objavljen zapis z naslovom Na pustnem karnevalu se je zbralo 400 Blejski legend. Ali nas zapisi o blejskih legendah, ki to niso, in postajajo predmet zbadljivih komentarjev, res puščajo brezbrižne? 

Legenda

Kaj pa je legenda? Dolgo je tega, ko so nas v šoli učili, da je legenda pravljici sorodna literarna zvrst; zgodba o nadnaravnih pojavih, dogodkih ali ljudeh. Pravzaprav je definicij o legendi veliko. Združila bi dve: da gre pri legendi za “ljudsko pripoved z zgodovinskim ozadjem“ in “vztrajne govorice“. Pomeni, da če je v pravljici vse izmišljeno, pa v legendi vendarle naletimo na nekaj (zgodovinsko) preverljivih dejstev. Če je nek zgodovinski dogodek ali naravna danost pritegnil pozornost, se je skozi pripovedovanje – vztrajne govorice – ohranjal iz roda v rod. Na tej poti skozi čas so bila dodana raznolika pretiravanja, pripoved je prerasla v legendo, ki je lahko preživela tudi stoletja. V novejšem času kot legendo ali za legendarno označimo tudi osebo ali skupino, ki zaradi nenavadnih, izrednih lastnosti vzbuja občudovanje. Tak je primer legendarnega blejskega osmerca, ki nas je s svojimi zmagami navduševal v začetku 60. let. Legendarna osebnost je tudi blejski taksist Tinček, s katerim povezujemo zanimive zgodbe in dogodivščine. Vendar, spomin na legendarnega taksista bo z odhajanjem starejše generacije domačinov zelo verjetno zbledel.

Blejske legende

Naravne lepote Bleda z okolico so od nekdaj burile domišljijo in navdihovale ljudi, ki so si izmišljali zgodbe o njihovem nastanku. Iz tega izročila so vznikale bajke, pripovedke in legende, ki so jih naši predniki prenašali iz roda v rod. To so zgodbe o nenavadnih pojavih, dogodkih ali ljudeh, ki naj bi (so)oblikovali ta prostor enkratne lepote. Z minevanjem časa je bil Bled obdan z legendami. Nekaj se jih je ohranilo v današnji čas, veliko pa tudi potonilo v pozabo. Tiste, ki so se ohranile, so del lokalne ljudske dediščine. Četudi pojavnost ljudskih legend ni skromna, pa poročanje o “400 blejskih legendah, ki so se sprehodile na pustnem karnevalu“,  sodi v kategorijo ne pesniškega, temveč piarovskega pretiravanja! 

Najbolj znana je legenda o potopljenem zvonu oziroma legenda o zvonu želja,  ki je zahvaljujoč potapljačem iz Društva za podvodne dejavnosti Bled, v materializirani obliki zaživela tudi kot del turistične ponudbe  v prazničnem decembru. Legenda o Blejskem otoku je zgodba o nastanku otoka sredi Blejskega jezera. Najmanj dve legendi pripovedujeta o izvoru imena Babji zob za skalno škrbino nad Bohinjsko Belo. Skozi  pripoved se ohranja zgodba o legendarni hrabrosti Blejk, ki naj bi odhajajočim Napoleonovim vojakom preprečile, da bi ob umiku, z Blejskega otoka odnesli vredne premičnine.

Nesporno je, da že po definiciji literarne zvrsti, torej po kriterijih za zgodbo, blejska kremšnita, pletne in fijakarji niso nikakršne legende. In četudi upodobljene kot svetlobne skulpture, obsijane z iluzijo svetniškega sija, ostajajo (ne)zgodbe brez vsebine. Na njih ni prav nič svetniškega. So pa prepoznaven, avtentičen doprinos k turistični ponudbi Bleda. Tako obiskovalci kot tudi domačini imamo z njimi povsem resnične in predvsem prijetne izkušnje. To so lokalne značilnosti, ki ne potrebujejo zgodbe; kot je nimajo dunajski fijakarji ali beneški gondoljerji. In tako kot trojanski krofi ali prekmurska gibanica tudi blejska kremšnita ni legenda, temveč odlična sladica. V ozadju ni zgodbe, temveč recept slaščičarskega mojstra Ištvana Lukačevića.

Zgodbarjenje (storytelling)

Leta 2013 je bila Agencija Spirit (STO) naročnik projekta z naslovom Zgodbe v slovenskem turizmu. Namen projekta je bil, da se identificira in razvije zgodbe za potrebe oblikovanja in trženja turističnih produktov in destinacij. Med drugim je bilo ugotovljeno, da “blejska kremšnita ne odgovarja kriterijem za zgodbo“. Deset let kasneje pa jo Javni zavod Turizem Bled razglasi celo za blejsko legendo! Gre za skrbno izmišljen trženjski oziroma promocijski konstrukt, ki blagovni znamki Bled – Imago paradisi ni v ponos. Razglašanje legend, ki to niso, za potrebe oblikovanja in trženja produktov destinacije, je nesprejemljivo. Gre za (ne)kulturo zgodbarjenja, ko cilj ne upravičuje pripovedovanja izmišljenih zgodb.

Iz zgoraj omenjenega projekta povzemam, da se pripovedovanje zgodb vedno bolj uporablja tudi v poslovne namene. V turizmu in na področju marketinga postajata oblikovanje in pripovedovanje zgodb  t. i. zgodbarjenje (angl. storytelling) učinkovito orodje, ki pomaga pri razvoju in trženju turističnih destinacij, produktov, znamenitosti in ponudnikov. Toda izumljanje legend, ki to niso, meji na fake news. Ob tem se postavlja vprašanje o verodostojnosti oglaševanja oziroma promocije destinacije. 

Odsotnost poznavanja lokalnih legend ne upravičuje zapisov, ki smešijo in škodijo ugledu Bleda.  Kajti, predmet zabavljanja ne bo člankar, ki piše take neumnosti, temveč destinacija. Namen tega zapisa ni, da bi komurkoli solil pamet. Utemeljeno pa se pričakuje, da PR služba, ki je v funkciji povezovanja občine in javnega zavoda za turizem z javnostmi, ljudem pripoveduje prave zgodbe.

Sonja Dornik