Ustvarjanje oziroma ohranjanje pestrosti je najboljši možni način za doseganje in ohranjanje ravnovesja v naši čudoviti naravi. V njej se na določenem mestu zasadi in obdrži ravno tista drevesna vrsta, ki je za tamkajšnje območje najbolj prilagojena in s tem tudi najprimernejša. Zato se, ko zasajamo neko območje, najprej pozorno ozrimo okrog sebe in poglejmo, katera drevesa so si v preteklosti tam že uspešno našla svoj dom. Zasaditev široke palete njihovih sorodnikov je tako najboljša popotnica za njihovo dolgoročno zdravo in uspešno rast.

V zadnjih letih in desetletjih se je na marsikateri drevesni vrsti pojavil množičen napad različnih škodljivcev in bolezni, ki resno ogrožajo njen obstoj. Pušpanova vešča (Cydalima perspectalis) na pušpanu, kostanjev listni zavrtač (Cameraria ohridella) na divjem kostanju, jesenov ožig (Hymenoscyphus pseudoalbidus)na velikem jesenu, holandska bolezen brestov (Ophiostoma novo-ulmi) na brestu in smrekov podlubnik oz. lubadar na smreki so le nekateri izmed najbolj uničujočih škodljivcev in bolezni, ki povzročajo množično odmiranje in na dolgi rok ogrožajo tudi obstoj zgoraj omenjenih drevesnih vrst.

Vsak konec pa pomeni tudi priložnost za nov začetek. Z vnovično zasaditvijo enake drevesne vrste na območje, kjer je pred kratkim že preminula njena občutljiva sorodnica, zopet tvegamo njeno neuspešno rast. Na srečo so v zadnjih desetletjih žlahtnitelji dreves uspešno vzgojili različne križance, ki so na bolezni, ki neozdravljivo prizadenejo njihove sorodnike, precej odpornejše. Po pregledu literature in izmenjavi izkušenj iz parkov iz drugih koncev Slovenije smo se odločili, da tudi v blejskih parkih, jezerski skledi in ostalih zelenih površinah blejske občine, preminule breste, kostanje in jesene nadomestimo z njihovimi odpornejšimi križanci. Tako bomo že prihajajočo pomlad preminule breste nadomestili s posameznimi primerki kultivarjev Ulmus »Columella« in Ulmus »Dodoens«, občutljivim belocvetočim divjim kostanjem pa dodali še rumeno cvetoči kultivar Aesculus Flava »Vestita«. Omenjeni kultivarji naj bi bili na holandsko bolezen oziroma listnega zavrtača divjega kostanja precej odpornejši, kako pa se bodo obnesli v našem predalpskem prostoru, pa bo pokazal čas. Spodbudno pa je, da omenjeni kultivarji že drugo desetletje uspešno rastejo v mariborskih parkih, zato se nadejamo, da bodo lepo uspevali tudi pri nas.

Kot smo v prejšnjih letih že začeli, tudi letošnjo jesen in prihodnjo pomlad nadaljujemo z nadomeščanjem preminulih dreves v okolici jezera, vrtca, na morenah, v parkih in ostalih delih blejske občine. Nova mlada drevesa sadimo tudi na območjih, kjer ni oz. primanjkuje podmladka. Pri izboru dreves se osredotočamo na čimširšo paleto večinoma (avtohtonih), tudi medovitih drevesnih vrst, pri čemer na posameznem območju v skladu z upoštevanjem rastnih dejavnikov izberemo najprimernejšo izmed njih.Čeprav je bilo v zadnjem času kar nekaj pomislekov in pripomb glede zasajanja alergenih jelš in brez, se je potrebno zavedati, da tudi ti dve drevesni vrsti v naravi odigravata pomembno, nenadomestljivo vlogo. Predvsem jelša lahko raste na vodnatih območjih z visoko podtalnico, kjer ne uspeva nobena druga drevesna vrsta, s svojimi koreninami pazelo uspešno preprečuje tudierozijo obale. Pomembnost prisotnosti breze in jelše v naravi pa potrjuje tudi dejstvo, da je življenje 150 oziroma 90 vrst žuželk neposredno odvisnih  prav od njiju. Malokdo ve, da jelša s svojimi storžki ponuja pomemben vir hrane pticam tudi v zimskem času, s koreninsko vezavo dušika pa blagodejno deluje tudi na drevesa, ki rastejo v njeni bližini.

Kot je že nekoč modro dejal Shakespeare; »Nobena stvar ni sama po sebi dobra ali slaba, tako jo naredi šele naša sodba«. In če oz. ko želimo soditi, se vedno lahko osredotočimo tudi na pozitiven vidik. Nenazadnje, če v življenju ne znamo opazit, se osredotočit in biti hvaležni za vse lepe stvari, trenutke, dogodke in ljudi, ki nas obdajajo, nas tudi prizadevanje za reševanje izzivov in odpravljanje pomanjkljivosti nikoli ne bo osrečilo.

Hvaležno, rodovitno in zdravo leto 2021 vam želimo!

Dr. Jan Bizjak in kolektiv Infrastrukture Bled d. o. o.