Da vedo, kje so, vse o poimenovanju kraja, izvoru in  starosti naselja,…vse to, odslej lahko izvedo obiskovalci Koritnega.  Izvedo tudi, katere gore objame njihov pogled, ko stojijo na tamkajšnji Polici (blizu odcepa, ki vodi s Koritnega proti Šobcu). Vsa ta spoznanja jim razkriva informacijska panoramska tabla, ki so jo nedavno postavili s pomočjo Turizma Bled. 

Slavica Ažman in njen partner Marjan imata že dolgo priložnost opazovati mimoidoče, kako jih privlači pogled s te razgledne točke ob lokalni cesti, nasproti njunega domovanja. Korak se kar sam ustavi in ponudi pogled, ki ga radi in pogosto beležijo tudi fotografski objektivi.  Slavici in Marjanu se je zato  utrnila ideja, da bi tam postavili klopco, ki bi mimoidoče še dlje zadržala in jim ponudila užitek in morda tudi počitek z razgledom. Ideje nista ohranila zase, celo nadgradila sta jo z željo po postavitvi informacijsko panoramske table.  Pobuda je obrodila sadove, na njunem zemljišču, ki ga z veseljem in radodarno delita z mimoidočimi, zdaj vabi klopca in izobražuje tabla, ki v slovenskem in angleškem jeziku »komentira« razgled. 

Mimoidočega zapis na tabli nagovori takole: 

»Koritno je razpotegnjeno naselje JV od Bleda, s površino 1,5 km2 in povprečno nadmorsko višino 487 m. Vas leži na robu rečno - ledeniške terase, zahodno od struge Save Dolinke. 

Koritno je dobilo ime po vaških koritih. Naselje je v listinah iz 11. stoletja omenjeno kot Corith, Coritna in Goriten, Cherit (urbar 13. stol), Goreyt (urbar 14. stol.)   

Spodnji del vasi (POLICA) ponuja razkošen pogled na Karavanke (Stol, Begunjščica,...) in ledeniške terase. Zelene oaze bogatijo REGISTER NARAVNIH VREDNOT OBČINE BLED z več majhnimi povirji, ki jih obrašča značilna mokriščna vegetacija (npr. navadna rezika-Cladium mariscus). Za območje Natura 2000 Koritno izvir — izliv v Savo Dolinko je določena kvalifikacijska vrsta raka navadni koščak (Austropotamobius torrentium)«.

Poimenuje pa tudi vrhove, ki jih ponuja razgled.V neposredno bližino sta te dni gostitelja  posadila ne lipo, pač pa dren. Na vprašanje zakaj dren, pobudnika odgovarjata: 

»Dren (Cornus mas) je bil v starih časih simbol slovenstva in dolgovečnosti. Rek, da je nekdo zdrav, trden  kot dren, še kako drži in je povezan prav z njim. Tako bo tudi nas in vse, ki bodo posedali ob njem in občudovali čudovit razgled po bližnjih hribih in travnikih, napolnil z optimizmom, voljo do življenja in nam pričaral nasmeh na obraz. Zato si dren na domačem vrtu res zasluži kakšen kotiček.«

Na kamen ob klopci nameravata umestiti še napis z datumom, ki priča, kdaj se je porodila ideja o tej prijetni razgledni točki.  In zdaj manjkate samo še vi, saj je sleherni mimoidoči dobrodošel. In verjeti gre, da bodo kmalu spet prišli časi, ko bodo množični sprehajalci  spet pravilo in ne izjema. 

Takrat pa le: po razgled, po vsebino, po »dolgovečnost«, ki je Koritnani ne hranijo le sebično zase. 

Branka Smole, Foto: Zasebni arhiv Slavice Ažman