Bled – Prebujena narava Triglavskega narodnega parka bo s svojo lepoto in barvitim cvetjem navduševala obiskovalce vse do konca poletja. V pestri množici rastlin, kjer samo med praprotnicami in cvetnicami uspeva v zavarovanem območju vsaj 1.400 vrst ali kar 40 odstotkov vse slovenske flore, je nekaj sto vrst prepoznanih kot ogroženih in potrebnih posebnega varstva. Ogrožene so zaradi občutljivosti, redkosti, uničevanja ali neprimernega načina rabe življenjskega prostora, pa tudi zaradi svoje mikavnosti. Tako kot povsod po Sloveniji je tudi v Triglavskem narodnem parku strogo prepovedano odvzemati zavarovane vrste rastlin iz narave, navedena omejitev pa velja tudi za nezavarovane vrste v prvem in drugem, to je osrednjem območju narodnega parka.
V skupino strogo zavarovanih vrst v Evropi kot tudi Sloveniji sodi tudi največji predstavnik v naravi rastočih kukavičevk (orhidej) v Evropi – lepi čeveljc (Cypripedium calceolus). V Sloveniji je predvsem alpska vrsta in spada med značilne rastline bukovih gozdov, nanj pa lahko naletimo tudi v pasu ruševja in na gozdnih obronkih. Ta očem izjemno privlačna rastlina je v Sloveniji strogo zavarovana že od leta 1922.
Kar petina slovenske populacije lepega čeveljca uspeva v Triglavskem narodnem parku. Poleg gnojenja, intenzivne paše, posegov v prostor in neprimernega gospodarjenja z gozdovi ga ponekod ogrožajo tudi množično obiskovanje rastišč in z njim povezana trganje cvetočih poganjkov ali celo izkopavanje in iznos rastlin. Nekatera rastišča so namreč razmeroma lahko dostopna in prepredena s stezami, zato tudi poostren naravovarstveni nadzor v času cvetenja rastlin ne more zagotoviti njihove popolne zaščite. Kljub temu verjamemo, da večina občudovalcev obiskuje rastišča odgovorno, zavedajoč se varstvenega pomena tega prelepega predstavnika orhidej.
Rastišča lepega čeveljca v Triglavskem narodnem parku so med drugim vključena v ekološko omrežje Natura 2000, zato smo kot upravljavci tega območja še posebej odgovorni za njegovo dolgoročno ohranitev. Tako so v letošnjem letu poleg naravovarstvenih nadzornikov Triglavskega narodnega parka v izvajanje poostrenega preventivnega nadzora na območjih z najbolj ranljivimi rastišči vključene še druge pristojne službe in tudi posamezniki, zaznane kršitve, kot so namerno uničevanje, nabiranje, poškodovanje, trganje, ruvanje ali posedovanje rastlin lepega čeveljca, pa se lahko obravnavajo kar najstrožje – celo kot kaznivo dejanje.
Podobno kot pri lepem čeveljcu pa bomo dosledno ukrepali tudi v primeru kršitev z rastlinami ostalih zavarovanih prostoživečih vrst na območju Triglavskega narodnega parka.
Javni zavod Triglavski narodni park
