Komisija za urejanje zelenih površin v Občini Bled je v začetku leta povabila bralce k izboru najzanimivejšega drevesa v letu 2025. Izbira naj-drevesa na Bledu ni mačji kašelj. Veliko izjemnih dreves je v parkih, pa tudi v naseljih, ob potokih, poteh in na morenah. 

Naziv naj drevo 2025 si je prislužil hrast pri vili Prešeren. Ta hrast se ponaša z vitalnostjo, simetrično, bujno krošnjo in predstavlja hrast v optimalni starosti.

Hkrati je predstavnik drevesne vrste, ki je pred  krčitvami gozda za kmetijstvo poraščala vso blejsko kotlino. Pred 1500 leti je hrast poraščal vso plodno ravnino, vlažne depresije in morene. Do sedaj se je hrast najbolj ohranil na morenah, ki niso primerne za kmetijstvo. Na vlažnejših lokacijah je bolje uspeval hrast dob, na bolj zračnih sušnih tleh pa hrast graden. Prevladujočemu hrastu so bili primešani gabri, lipe, češnje in bukve. Tudi ledinska imena pričajo o prisotnosti hrasta: Dobe, Dobravica …

Hrasti dosežejo visoko starost – več sto let. V dolgih letih rasti dosežejo v alpskem svetu višino do 30 m, debelino debla do 2,5 m in do 30 m³ zelo kvalitetnega lesa.

V Sloveniji najdemo največje strnjene hrastove gozdove v Krakovskem gozdu. Kot najlepši pa v srednji Evropi slovijo Slavonski hrastovi gozdovi, ti dosežejo še večje starosti in dimenzije kot hrasti pri nas.

V okolici Bleda je še kar nekaj ohranjenih častitljivih hrastov, ki so doživeli Napoleona, Avstro-Ogrsko in dogodke v 20 in 21. stoletju. Največ gradnov je na morenah, največ dobov pa ob potoku Rečica in mokriščih. 

Med Grinčami in posestvom Blata je sredi prejšnjega stoletja v omejkih in skupinah  raslo veliko veličastnih hrastov. Ko so pred 50 leti izvedli melioracijo in znižali nivo podtalnice, so se hrasti začeli sušiti. Te hirajoče hraste so postopoma sekali. Danes je še nekajsuhih, ogromnih hrastov v bližini mokrišča ob poti proti Podhomu.

Druga nevarnost, ki preti hrastom, je polaganje infrastrukture, širitve cest in poškodbe korenin zaradi novogradenj.Tako pohabljeni hrasti izgubljajo statično stabilnost, močno se jim poslabša preskrba s hrano. Posledično se jim začnejo sušiti vrhnji deli krošnje, notranjost debla se votli.

Velikokrat so hrasti s svojo mogočno pojavo in dolgoživostjo po mnenju nekaterih »motnja« ob zgradbah, saj naj bi zastirali razglede, listje smeti tla in žlebove, veje so potencialno nevarne, da se odlomijo na človeka ali avto …

Hrasti so stara drevesa, ki so nam pravzaprav odstopili prostor za našo poselitev in pridelavo hrane. Zdrava drevesa so odporna proti viharjem. Če se hraste redno strokovno obrezuje in nimajo poškodovanih glavnih korenin, so varni in so nam lahko dolga desetletja v ponos.

Visoko usposobljena ekipa Infrastrukture Bledhraste na javnih površinah redno pregleduje ter odstranjuje suhe veje in izvaja strokovno nego dreves. V primeru zelo slabe vitalnosti pa se drevo tudi nadomesti z enako ali bolj primerno drevesno vrsto. Najnevarnejša so drevesa, ki so jim v preteklosti močno porezali korenine. Deblo postane votlo in korenine prešibke za zagotavljanje odpornosti v neurjih. Ker hrasti na Bledu izginevajo,Infrastruktura Bled zasaja tudi nova drevesca, ki bodo čez 150 let podobni orjaki kot letošnje naj drevo.

Stara japonska modrost pravi, da so drevesa most med zemljo in nebesi. To še posebej velja za hraste, ki so avtohtona, najbolj mogočna, dolgoživa drevesa v našem prostoru.

Vida Papler-Lampe, komisija za urejanje zelenih površin