Nova spoznanja človeku odpirajo široka obzorja,  prav zanimive in privlačne so šolske ure ob spoznanju, da živimo v pestri in bogati naravi. Ampak vse to ima malo priokusa invazije tujih vrst. 

DRESNIK je pritlikava rastlina, ki raste že tisočletja na vulkanski zemlji. Rast v težavnih razmerah v veliki prisotnosti žvepla,  nanosu vročega pepela,  ter visoki nadmorski višini je povzročila obdobje kratke rasti. S tem se je prilagodila in si razvila korenine, ki segajo globoko v globino. Naloga le tega je, da v koreninah shrani hranljive snovi in seveda speči poganki čakajo na ponovni razcvet. Ti poganki v zemlji mirujejo lahko 20 let.

Ob odkrivanju ostalega sveta, se je v tistem času napotil na Japonsko nizozemski kirurg Philipp von Siebold, ki je v sebi nosil veliko znanja in med domačini postal zelo priljubljen. Zaradi njegove priljubljenosti so mu domačini nenehno prinašali različne rastline, ki so bile v tistih časih med evropskimi vrtnarji zelo cenjene. Med temi cenjenimi rastlinami se je pojavil tudi japonski dresnik, ki ga je v letu 1823 prinesel domov. V tistih časih je bila to najbolj zaželjena in hvaležna okrasna rastlina. Hvaležnost je izkazovala za ozelenjevanje kupov jalovine okrog rudnikov.

Japonski dresnik je sredi 19. stoletja pobegnil iz vrtov in nasadov. Zaradi njegove hitre širitve v naravo je začel vzbujati skrb v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in britanske oblasti so z zakonom prepovedale saditev in razmnoževanje japonskega dresnika.

Nekaj zanimivih podatkov o japonskem dresniku:

• 0,8 g : da zraste nova rastlina, zadošča že 0,8 g korenine, to je 1 cm dolg košček;
• 20 let: korenike lahko pod zemljo dremajo tudi 20 let, nato znova poženejo;
• 2 m/leto: v enem letu japonski dresnik zraste 2 m visoko, njegov sorodnik sahalinski dresnik pa doseže višino 4 m;
• 5 m: če zemljo v kateri so korenike japonskega dresnika, odložimo na komunalno odlagališče, bi ga morali prekriti s 5 m debelo plastjo nasutja:
• 7m: kar 7 m globoko je potrebno odkopati plast zemlje, če se ga želimo znebiti tako, da zemljo odstranimo;
• 5 – 7 cm – japonski dresnik lahko prebije asfaltno prevleko, debelo 5 cm, nekateri poročajo celo o 7 cm;
• 15 cm/dan – na dan lahko japonski dresnik zraste kar 15 cm;
• 238/m2 – pod enim kvadratnim metrom lahko korenike japonskega dresnika proizvedejo 238 brstov.

V Slovenijo so ga prenesli ljudje pred stotimi leti, opažen je bil v okolici Celja in na to je opozarjal botanik dr. Nejc Jogan.

Z našo pomočjo se je izdatno širil, tako, da ga opazimo že po vsej Sloveniji, razen na obali. Za širitev smo predvsem krivi ljudje, ker mu ustvarjamo rastišča in s tem prenašamo dele njegovih korenin. Kot sem že omenil v prejšnjem članku, se prenaša s prevozi materialov, z gradbeno mehanizacijo, tako, da se koščki korenin zataknejo na gume in gosenice. S tem, ko odstranimo naravno rastlinsko odejo, se pravi rušo, posežemo v ranljivost zemlje in s tem tudi omogočimo najhitrejšo širitev japonskega dresnika. Najbolj ranljivi deli zemlje so ob cestah, na opuščenih gradbiščih, degradiranih zemljiščih, parkiriščih in na začasnih nasutjih peska. Strokovno se takemu ranljivemu zemljišču reče ruderalno zemljišče. In v teh pogojih japonski dresnik najde malo konkurence drugih rastlin. Hitro se razrašča tudi zaradi tega, ker žuželkam in drugim nevretenčarjem ne tekne, ker se hranijo z domorodnimi rastlinami. Pogosta širitev pa poteka tudi ob rekah in potokih.

ROBERT SODJA