POLETNA POTEPANJA PLANINSKEGA DRUŠTVA BLED

SKUTA 2532m IN TURSKA GORA 2251m - 3. 7. 2015

Deset planincev se nas je odpravilo na Kokrško sedlo že v petek popoldne. Strma pot čez Taško nas je malo utrudila, zato smo si privoščili dobro večerjo v Cojzovi koči. V soboto zjutraj smo se že ob 6.uri odpravili na pot proti Skuti. Prelepo in mirno jutro nam je ponujalo krasne poglede na Kamniško Savinjske Alpe. Hitro smo se vzpeli, malo poplezali in že smo bili na vrhu Štruce (2457m). Le korak ali dva in tudi Skuta(2532m) je bila osvojena. Uživali smo ob malici, klepetu in seveda čudovitih razgledih. Človek bi jo kar mahnil naprej. In smo tudi jo. Spust iz gore je bil zahteven, zato smo bili previdni in hodili počasi. Na razpotju smo se ločili, nekateri so odšli na vrh Koroške Rinke(2433m), drugi pa na vrh Turske gore (2251m), ki je bila tudi naš cilj. Še kar nekaj poti nas je čakalo, zato smo  kmalu odšli nazaj proti Cojzovi koči.  Pot čez Sleme, Male in Velike pode je razgibana in dolga. Kar utrujeni smo končno zagledali kočo in si že zamislili hladno ….. . Počitek pri koči nam je vsem dobro del. Še nekaj spusta in že smo bili pri našem prevozu. Dan je bil dolg in vroč, a kljub temu smo bili zadovoljni, da smo osvojili kar tri vrhove Kamniško Savinjskih Alp.

Vodnika sva bila Rado Urevc in Jerca Šolar.

MANGART 2679m - 18. 7. 2015

Lepo poletna sobota nas je »povabila« v hribe. Tokrat se nas je 21 planincev podalo na Mangart (2679m), tretji oziroma četrti vrh v Sloveniji, če štejemo Mali Triglav. Malo pod Mangartskim sedlom smo začeli hoditi. Že čez dobro uro smo bili pod steno. Večina se nas je podla po italijanski smeri na Mangart. Pogumni fantje pa so jo mahnili po slovenski smeri, ki je zelo zahtevna. Lepo smo napredovali. Naša kolona se je sicer malo raztrgala, a vsak je v svojem tempu dosegel vrh. Na vrhu smo se razgledali po bližnji gorah, dolinah in mogočnih stenah. Prelepa je ta naša domovina. Spuščali smo se po isti poti, počasi in previdno, saj je tudi italijanska smer zahtevna. Na poti navzdol smo srečali veliko planincev in turistov, saj je Mangart hitro dosegljiva gora. Zadovoljni smo si odpočili v Koči na Mangartskem sedlu.

Odločili smo se, da se z avtobusom vračamo preko Bovca in doline Trenta. Ustavili smo se v vasi Trenta. Predsednik društva gospod Janez Petkoš nas je povabil v Muzej Triglavskega narodnega parka. Ogled je vodil prijazni nadzornik Marko Pretner.

Polni vtisov smo nadaljevali vožnjo prek Vršiča in Kranjske Gore proti Bledu.

Vodnika sva bila Rudi Polak in Jerca Šolar.

DOLOMITI – AVERAU 2649M in NUVOLAO 2575m - 1. 8. 2015

Zgodaj zjutraj smo se odpravili v oddaljene Dolomite. Peljali smo se skozi tunel Karavanke, mimo Spittala, Lienza, Toblacha, Cortine d' Ampezzo proti prelazu Falzarego. Iz avtobusa smo izstopili pri Riffugiu Bai de Dones (1895m). S sedežnico smo se povzpeli do Riffugia Scoiattoli. Od tu smo se skupaj podali še na sedlo, kjer je Riffugio Averau. Nekateri smo odšli po ferati na Averau, drugi pa so si izbrali bližnji, lahko dostopni vrh Nuvolao. Ferata na Averau (2649m) je bila kratka in sladka. Na vrhu smo se orientirali s pomočjo zemljevida. Ogledovali smo si tritisočake v okolici. Delno oblačno vreme nam ni dopustilo popolnega razgleda. Pot navzdol je minila hitro in brez težav. Drugi so se podali na bližnji Nuvolau (2575m). Tudi tu je bila potrebna previdnost, saj je bila pot posuta z gruščem. Koča na vrhu in razgled sta nas zadržala na vrhu. Malo nižje od Riffugia Scoiattoli so znameniti Cinque Torri (Pet stolpičev). Le-tu je raj za plezalce. Ogledali smo si tudi kaverne in jaške iz prve svetovne vojne. Tu je potekala bojna linija oziroma fronta. Kar težko si predstavljamo boje in hude vremenske razmere, ki so jih imeli vojaki.

Veseli in zadovoljni smo se spustili na izhodišče in si privoščili zadnjo pijačo oziroma kavico. Čakala nas je še vožnja domov. Utrujeni, a srečni, da smo preplezali ferato, videli mogočne gore in uživali v pogledih na lepo pokrajino, smo se vrnili na Bled v večernih urah.

Vodniki smo bili Rudi Polak, Matej Ražen, Zdravko Zalokar in Jerca Šolar.