Sem Sabina Piber z Bleda, ustanoviteljica in vodja » K9 iskanje pogrešanih –Slovenija«.  Sem tudi inštruktorica psom in vodnikom po metodi sledenja vonju pogrešanega. Poleg pogrešanih oseb z našimi psi zelo uspešno iščemo tudi pogrešane živali, predvsem pse in mačke. Za iskanje pogrešanih živali smo edini v Sloveniji, ki imamo za to usposobljene pse.

Ta način iskanja pogrešanih je v Sloveniji relativno nov, temelji na sledenju  individualnemu vonju pogrešanega. Večinoma psi delajo na dolgem povodcu, prednost tega načina je, da lahko iščemo pogrešane tudi v naseljih in mestih.

Iskanje pogrešanih oseb je prostovoljna humanitarna dejavnost, ki jo izvajamo največkrat na poziv svojcev in pri tem vedno sodelujemo z avstrijskimi ekipami pod vodstvom izkušene legende v tej dejavnosti, Alexanre Grunow.  Trenutno imamo v naši ekipi štiri pse, od tega sta dve moji psički, to sta angleška pointerka Chilli in mešanka Ula. V ekipi sta še hrvaški ovčar Edo in jazbečar Oli. To so psi,  s katerimi smo opravili vse preizkušnje za iskanje pogrešanih po mednarodnih standardih K9 . V »čakalnici« imamo še osem iskalnih parov pes – vodnik, ena od njih je moja tretja psička Yotta, italijanski bracco.

V začetku aprila nas je poklical Miha Oblak, prijatelj kitajske družine, ki živi na Bledu in v njihovem imenu prosil za pomoč. Njihova 81 letna mama in babica se v nedeljo ni vrnila s sprehoda. Nemudoma smo zbrali ekipo in začeli z iskanjem. Edina informacija, ki smo jo imeli je bila, da je gospa šla od doma proti jezeru, zato smo z iskanjem tam tudi začeli. Sled je vodila okrog jezera do Mlina, nato se je od jezera odlepila proti gasilnemu domu na Mlinem.  Prvi dan smo iskanje prekinili v poznih večernih urah, naslednji dan se nam je pridružila avstrijska ekipa. Iskanje je bilo težko, pomoč smo imeli v zraku, saj je Matej Alijeski  z dronom pregledoval teren.  Pri iskanju smo imeli veliko ovir, od avtomobilov, tovornjakov, traktorjev, do psov, mačk, kokoši in rac na dvoriščih, čez katera smo morali iti. Pa vendar se je zdelo, da cel Bled sodeluje z nami in želi pomagati.

Kamorkoli so nas psi vodili, so nam domačini naredili prostor, omogočili prehod, zapirali svoje pse in mačke  v hiše, pregledovali posnetke s kamer, policist Igor Marjan z blejske policijske postaje je bil dosegljiv ne glede na uro, potapljači so bili v stalni pripravljenosti, prav tako gasilci z okoliških gasilskih društev. Počasi smo napredovali do Sela, kjer so nam naši psi sporočali: blizu smo. Nekaj ni v redu, ampak blizu smo. In res smo bili.

Naslednji dan so gospo našli gasilci 150 metrov od točke, kjer smo naše pse po 15 km iskanja ustavili.

Takrat sem pomislila: ko bi jo vsaj lahko šli iskat takoj, ko so jo pogrešili… 

Sabina Piber