Razstava govori o zgodovini gradu Khislstein v Kranju, ki je svoje ime leta 1578 dobil po Janezu Khislu, prodornemu politiku, gospodarstveniku, ljubitelju umetnosti iz druge polovice 16. stoletja. Bil je tudi mecen slovenskim protestantom, ko so tiskali prve slovenske knjige. Rodbina Khisl ni zaznamovala samo preteklosti Kranja, ampak tudi slovenski in srednjeevropski prostor.

Grad Khiselstein je v svojih zapisih že v 17. stoletju omenjal Janez Vajkard Valvasor. Zgodovina kranjskega gradu pa je še starejša od Valvasorjevih zapisov in sega v 12. stoletje, ko je domnevno na robu savske terase stala utrdba, kjer je bival deželni grof za Kranjsko. Tu sta v sredini 13. stoletja ortenburška grofa Henrik in Friderik pridobila zemljišče, ki se je dvigalo nad savskim mostom ter dovoljenje za zidanje utrdbe.

Grad Khislstein ima bogato zgodovino, na njem so se skozi čas menjavali različni lastniki. Leta 1592 je bil njegov lastnik Franc pl. Moscon, v začetku 17. stoletja se omenjajo rodbine Barbo, Paradeiser in Bernardini. 18. stoletje so zaznamovali Apfaltrerji in Auerspergi, ki so leta 1792 dvorec prodali Natalisu Pagliaruzziju, kranjskemu sitarskemu podjetniku. Njegovi dediči so bili lastniki do leta 1913, ko ga je odkupila država. Med obema vojnama so bili tu prostori okrajnega načelstva. Po drugi svetovni vojni je služil različnim namenom, med drugim so tu bivali dijaki, prostore pa so imele različne kulturne organizacije. V gradu so bili tudi upravni prostori Gorenjskega muzeja. Po zadnji prenovi gradu so od leta 2012 v njem razstavni prostori Gorenjskega muzeja s stalno razstavo Prelepa Gorenjska.

Janez Khisl s Fužin pri Ljubljani je stavbo kupil sredi 16. stoletja. Kranjski dvorec je prezidal v grad, ki je leta 1578 z vladarjevim dovoljenjem dobil ime Khislstein. Za današnjo podobo gradu je najbolj zaslužen prav Janez Khisl. Izhajal je iz uspešne meščansko trgovske družine, ki ji je bil vladar zelo naklonjen zaradi njihovih sposobnosti in zaslug. S pametnimi poslovnimi odločitvami ni prišla le do bogastva, ugleda in moči, temveč tudi do plemiškega naziva. Veljal je za velikega dobrotnika in pospeševalca znanosti in umetnosti ter slovenske protestantske književnosti.