Bled - Občina Bled bo sodelovala v projektu Družba brez odpadkov oziroma ''Zero waste''.

Na blejski Infrastrukturi pravijo, da ljudje pri ločevanju odpadkov sodelujejo in da večjih težav nimajo, kar je seveda edino prav, saj še tako dober projekt ne more uspeti brez sodelovanja občank in občanov. Pri tem projektu pa je zanimivo tudi to, da po vsem svetu poteka na lokalni ravni -  torej so vanj vključene občine, ki tudi podpišejo zavezo, da se bodo držale načel in skušale količino odpadkov zmanjšati na minimum. Vse dejavnosti v Sloveniji koordinira društvo Ekologi brez meja.

Da bi cilje - čim manj odloženih odpadkov in čim več recikliranih - zares dosegli, pa je seveda treba storiti veliko  -  najprej vsak pri sebi. Kot pravijo ekologi, pritrjujejo pa jim v javnem komunalnem podjetju Infrastruktura Bled, je pomembno, da ne nakupujemo impulzivno in to stvari, ki jih v resnici ne potrebujemo, pomembno je, da izbiramo izdelke iz svojega okolja, take, ki niso zaviti v nekaj slojev embalaže, skratka, da se sami obnašamo racionalno. Pa to še zmoremo?

Res je tudi, da proizvedemo tako veliko količino različnih odpadkov, da včasih potrošnik ne ve, kam kakšen odpadek sodi, zato je Infrastruktura pripravila posebno brošuro, ki jo bodo gospodinjstva konec leta prejela domov, hkrati pa je objavljena tudi na njihovi spletni strani. Tam najdemo tudi podatek, da če zberemo in recikliramo eno tono papirja, ohranimo 17 dreves, ena tona reciklirane plastike ohrani 2 toni nafte. Recikliranje pločevink privarčuje 95 odstotkov energije, potrebne za predelavo aluminija iz rude. Letno je v obtoku 100 milijard pločevink, večina aluminijastih. Če recikliramo eno samo steklenico, prihranimo toliko energije, da 100 vatna žarnica lahko sveti štiri ure. Biološki odpadki predstavljajo približno tretjino vseh komunalnih odpadkov. Med razpadanjem bioloških odpadkov na odlagališčih se sprošča deponijski plin metan, ki ozonski plašč ogroža 21 krat bolj kot ogljikov dioksid.