Letos mineva 40 let od začetka organiziranega spremljanja stanja jezer v Sloveniji, spremljanje pa v ospredje postavlja Blejsko jezero.
Kot je na posvetu ob obletnici povedala Špela Remec - Rekar iz Urada za hidrologijo in stanje okolja pri Agenciji za okolje, so v preteklosti s skupnimi močni jezero že iz zelo slabega, kritičnega stanja pripeljali v zmerno stanje.
Špela Remec Rekar je zaščitni znak blejske limnološke postaje, pojasnila je, da so se znaki onesnaženja v Blejskem jezeru začel kazati že v zgodnjih 50. letih. Stalno masovno cvetenje cianobakterije je opozarjalo na izredno slabo stanje jezera in na porušeno naravno ravnotežje.
Da bi povečali naravno pretočnost jezera in jezero prezračili, je bila leta 1964 v Blejsko jezero speljana Radovna. Leta 1981 je bila zgrajena natega, to je globinski iztok jezera. V letih od 1982 do 1985 pa je bila popravljena tudi kanalizacija, s čimer se je vnos fekalij v jezero zmanjšal za 80 odstotkov.
Vsi ti sanacijski ukrepi, ki so bili izvedeni v preteklosti, so bili izredno učinkoviti, vendar, kot je dejala, jezero vedno znova '' svinjamo'', pritiski se večajo in zato v zadnjih desetih letih spet krivulje kažejo navzgor.
Jezero je trenutno v zmernem stanju oziroma na meji med zmernim in dobrim. Potrebujemo le malenkost, da stanje znova premaknemo v dobro, je izpostavila strokovnjakinja in dodala, da bi moralo po evropski direktivi biti stanje jezera že letos dobro. Prepričana je, da bodo vsi akterji stopili skupaj in ukrepali. Zato ostaja optimistična, še posebej, ker občina intenzivno pristopa k sanaciji in preurejanju kanalizacije.
Kanalizacija je ob izjemnih hidroloških dogodkih še vedno vir onesnaževanja jezera. Med onesnaževalci pa je poleg prometa in kopalcev tudi potok Mišca, s katerim v jezero priteka fosfor. Prav tako fosfor vsebuje hrana za krape, ki jo v vodo mečejo ribiči.
Blejski župan Janez Fajfar zagotavlja, da se s številnimi aktivnostmi trudijo izboljšati stanje jezera. Občina je pristopila v evropski projekt za inovativno tehnologijo kontrole cvetenja cianobakterij. Prav tako se občina trudi, da bi promet speljala proč od jezera in da bi šlo vanj čim manj odplak tudi v času preobremenitev.
