Bled - Konference 'Trendi na področju družbene odgovornosti' z osrednjo temo Med upravljanjem s tveganji in inovacijami se je udeležilo 120 predstavnikov gospodarstva, javnega sektorja, akademske sfere ter nevladnih organizacij. Organizirala sta jo Ekvilib Inštitut in UNGC Slovenija, v soorganizaciji IEDC – Poslovna šola Bled ter Mreže za družbeno odgovornost Slovenije.

Uvodničarka dr. Nadya Zhexembayeva, podjetnica in predavateljica na IEDC-Poslovni šoli Bled, ki raziskuje trende s področja družbene odgovornosti (DOP), je poudarila naraščajoči pomen nenehnega poslovnega inoviranja. »Podjetje je živo bitje, ki ima svoj življenjski cikel. Življenjska doba podjetij se krajša: iz 75 let v prvi fazi industrializacije, na današnjih borih 7 let. Hiter vrtinec sprememb od podjetij zahteva, da nenehoma inovirajo na področju svojega poslovnega modela – in ravno na tem mestu vstopa družbena odgovornost. Kljub temu je tema DOP na poslovnih sestankih še vedno sprejeta z zadržkom,« ugotavlja dr. Zhexembayeva. Kljub temu pa bo takšna naravnanost nujna. »Primanjkuje naravnih virov, populacija pa se veča. To navzkrižje spreminja geopolitično sliko sveta kot smo ga vajeni.«

Dr. Zhexembayeva je udeležencem predstavila tudi nekatere zanimive podatke, denimo: vse več rastlinskih in živalskih vrst izumira. »V 19. stoletju je izumrla ena živalska oziroma rastlinska vrsta na leto, leta 1975 jih je izumrlo tisoč letno, leta 2000 pa kar 40.000! Prav tako naj bi do konca leta 2048 izumrle vse komercialne ribe.«

Dobre prakse podjetij

Dobro prakso iz podjetja Iskremeco, s področja razvoja trajnostnim produktov, je predstavil Matjaž Aljančič, razvili so namreč posebno aplikacijo za kupce, ki transparentno prikazuje kompletno [dobavno] verigo materialov vgrajenih v izdelek. Jože Mermal, predsednik uprave BTC, je napovedal razvoj inovativnega mesta,  direktor ABC pospeševalnika Dejan Rojlič je dejal: »Slovenija je inovativna država... Zaradi majhnosti lahko vse tudi testiramo. In če tega kdo ne verjame, ga pošljite k nam,« ter dodal »obeta se še en veliki met: prenos slovenskega pospeševalnika ABC za kitajska zagonska podjetja v Šanghaju.« Predstavnica podjetja Luke Koper je predstavila prakse s področja upravljanja s tveganji na področju okolju. »Pomembna je proaktivnost zaposlenih - veliko jih biva v bližnji okolici, zato jim je v interesu, da živijo v zdravem okolju.« Sandi Jeršin je izpostavil prakso podjetja ELES s področja upravljanje s tveganji in povezavo s skladnostjo poslovanja, ter zaključil: »Družba je naš navdih, zaposleni pa naše bogastvo.« Manager idej v podjetju Halcom Primož Zupan je predstavil inovativen način povezovanja gospodarstva in akademske sfere, t.i. delavnice Money Talks, kar je podkrepil z številkami:  »Lani se je iz tega naslova rodilo 74 idej ter nastalo 10 prototipov.« Dr. Vesna Miličić iz Ponnoda pa je predstavila pristop k pridelavi hrane v sožitju z ribami  t.i. Akvaponika, koncept, ki ga človeštvo pozna že tisočletja.

Na strateški razpravi, ki sta jo vodila Aleš Kranjc Kušlan, Ekvilib, in Barbara Pavlin, Delo, pod naslovom 'Stara vs nova paradigma poslovanja' (na fotografiji), so se kresala mnenja. Sodelovali so:

Gaja Brecelj, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj: Zavedati se moramo, da je planet omejen, prav tako naravni viri, tudi izkoriščanje ljudi ima svoje meje. Zeleno gospodarstvo tako po eni strani vključuje tako družbeno kot okoljsko odgovornost. Nevarnost pa je v t.i. okoljskem zavajanju t.i. 'green washing', ki se ga poslužujejo podjetja za boljši prodor na trg. Vendar, podjetja iz DOP ne smejo delati 'business as usual', nato pa vračati skupnost, DOP mora biti del DNK podjetja. Torej, vpeta že v osnovni dejavnosti podjetja. Pravo vprašanje je zato, na kakšen način bomo ustvarili družbo, ki bo prinašala korist vsem svojim prebivalcem - ne pa kako bomo delali dobiček.

Vesna V. Godina, FDV, Univerza v Ljubljani: Dokler je družba kapitalistična, je profit nad vsemi ostalimi cilji. Kapitalistična družba je superiorna z vidika kapitala, z vidika družbe pa inferiorna. Preproste družbe po drugi strani pa ne poznajo revščine oziroma lakote, seveda pa tudi njihovi finančni izkazi niso superiorni. Lansko leto je bila polovica svetovnega bogastva zgoščena v rokah 80 ljudi.

Roberto Biloslavo, Univerza na Primorskem, Fakulteta za management: Trenutno velja prepričanje, da "česar ne moreš izmeriti na enostaven način, nima vrednosti«. To velja tudi za trajnostni razvoj in družbeno odgovornost.

Blaž Gselman, Inštitut za delavske študije

Andreja Kodrin, članica kabineta – ekonomska svetovalka evropske komisarke Violete Bulc: Če bi vsi živeli kot Američani bi potrebovali 5.4 planeta, če pa bi prevzeli način življenja v Nepalu, pa zgolj 0.6 planeta.

Rok Novak, European Students For Liberty: Odstotek človeštva v skrajni revščini se niža. Očitno delamo nekaj v pravi smeri. Ključen del ni sprememba v lastninjenju kapitala ali v spremembah pri inštitucijah, ampak v idejah in v spodbujanju inovativnosti.

Lenka Puh, Razvojna zadruga eTRI, Jazon d.o.o.: Vključujoča družba prinaša stroškovno učinkovito družbo.

Tonja Blatnik, IEDC - Poslovna šola Bled