Ob sprehodu po Bledu človek opazi čudovite parke, kot jih ni bilo že leta. Dr. Jan Bizjak, ki v okviru javnega podjetja Infrastruktura Bled s svojo ekipo skrbi zanje pravi, da so v zadnjem letu oziroma dveh na tem področju res naredili veliko. »Zbrali smo se stroka, naše podjetje, svetniki in vodstvo občine ter dokazali, da se skupaj da!«

V naslednjih letih tako načrtujejo celotno obnovo parkov, radi bi ustvarili podobo, ki je Bled nekdaj že krasila. »Da bomo to dosegli pa potrebujemo podatke, zato preučujemo blejsko parkovno zgodovino,« pravi dr. Bizjak. V ta namen so k sodelovanju povabili tudi krajnsko arhitektko, ki bo na podlagi tega, kar je že bilo, pripravila nove načrte obnove. »Do sedaj smo nadomeščali drevesa, ki so bodisi padla sama bodisi smo jih morali zaradi bolezni ali dotrajanosti podreti, zdaj pa je čas za celovito obnovo, ki bo slonela na blejski parkovni zgodovini«.  

Dejstvo je, da blejski parki skrivajo kar nekaj zelenih zakladov.

»Res je, če smo pri sprehodu po parkih pozorni, lahko opazimo vrsto posebnih dreves. Če na primer dobro opazujemo samo drevesa v parku okoli občinske stavbe, vidimo, da je kar nekaj posebnosti«, se strinja dr. Bizjak. Pravi, da si želi, da bi Bledu enkrat uspelo zapreti jezersko skledo za promet in okoli jezera v vsej dolžini zasaditi park. »To bi si jezero zaslužilo!«

Res je. Medtem pa se je treba posvetiti tudi obali, ki na nekaterih koncih razpada. To je vidno predvsem tam, kjer ni utrjena z betonsko škarpo in kjer ni dreves, ki bi s svojim koreninskim sistemom preprečevala erozijo. 

V zadnjih letih smo na nekaterih delih obale lahko opazili vrbje. Dr. Bizjak pravi, da je bila to v preteklih letih ena izmed možnih rešitev, ki pa se ni pokazala kot dobra. Zemlja je bila žal okužena s pleveli, tako da zdaj s pletjem opravljajo Sizifovo delo. To kanijo kmalu popraviti.

»Radi bi, da tudi obala Blejskega jezera spet dobila nazaj cvetoče grmovnice, morda tudi kakšno drevo, ki bo za senco racam in ribam, da bo sprehod okoli jezera še bolj romantičen.« 

Blejski parki so majhni, ni jih moč primerjati z nekaj sto hektari parkovnih površin v Angliji ali Franciji, zato je v njih tudi prepovedano poležavanje in podobno. Dejstvo je, da je Bled obkrožen z zelenjem in gozdovi, torej z naravo, kjer vsak lahko najde svojih pet minut miru, zato naj parki božajo naše oko in dušo.

»Park je kraj sprostitve, kraj, kjer si človek lahko odpočije. Nič se mi ne zdi narobe, če kdo poišče senco pod drevesom, vedeti pa je treba, da blejski parki niso plaža ali prostori za piknik«, pravi dr. Bizjak.

Romana Purkart