Logo MojaObčina.si
DANES
9°C
4°C
JUTRI
16°C
-1°C
Oceni objavo

Alpski biseri, mobilnost, tuji študentje in martinovanje

Bled - Na Bledu in v Bohinju je ta konec tedna potekalo zasedanje generalne skupščine združenja Alpski biseri, ki pod svojim okriljem združuje alpske občine iz Švice, Francije, Italije, Nemčije, Avstrije in Slovenije, ki jo zastopata Bled in Bohinj. Osrednje dogajanje so bile delavnice, kjer so udeleženci razpravljali o turizmu v majhnih skupnostih, e- mobilnosti in zeleni shemi slovenskega turizma. Blejski župan Janez Fajfar je ob tem povedal, da je edina priložnost za prihodnost na splošno trajnostni razvoj, ne samo v turizmu, pač pa povsod. Občina Bled je sprejela Celostno prometno strategijo, ki določa mehko mobilnost, prizadevanja za okolju prijazne projekte pa se morajo nujno nadaljevati. Kot je še omenil, so bili udeleženci navdušeni nad Bledom, hkrati pa nekoliko razočarani nad slabimi avtobusnimi in železniškimi povezavami, posebej nad zvezami med avtobusi in vlaki.

Najmlajša članica Alpskih biserov je destinacija Bohinj, kjer je okoli 100 udeleženk in udeležencev skupščine preživelo ponedeljek. Bohinjci so jim razkazali Bohinj in še posebej izpostavili projekt ''Bohinjsko – from Bohinj'', kajti to je primer dobre prakse, zanimiv tudi za ostale članice združenja. Direktor Turizma Bohinj Klemen Langus pravi, da pa imajo članice seveda tudi same številne dobre prakse, ki bi jih lahko prenesli tudi v slovenski alpski prostor.

Nekateri primeri zanimivih praks so zanimivi tudi za alpske bisere, na primer prav znamka Bohinjsko.

Na Bledu pa smo gostili tudi enaindvajset študentov iz Italije, Avstrije, Nemčije, Velike Britanije in Slovenije, ki so si na Bledu in okolici širili obzorja o trajnostni mobilnosti in turizmu. Študijski obisk Bleda je del Erasmus+ projekta S.T.R.E.E.T., za katerega so udeleženci prejeli tudi nekaj žepnine.

Študentje so si ogledali Infocenter Triglavska roža Bled, Blejski grad, se spoznali s Celostno prometno strategijo Občine Bled in vizijo razvoja Bleda, politiko zero waste, obisk pa končali na Blejskem gradu. Pod taktirko Polone Filipič (Fakulteta za arhitekturo), Marka Peterlina in Petre Šenk (IPOP) so si ogledali primere dobrih praks v Ljubljani. En dan so v sodelovanju s Špelo Berlot iz CIPRA Slovenija namenili spoznavanju prometnih zagat in turizma v varovanih območjih. Ogledali so si Center Triglavskega narodnega parka Bohinj, se peljali s turistično ladjico po Bohinjskem jezeru, za konec pa spoznali upravljanje prometa v času množičnih športnih prireditev (kot je svetovni pokal v biatlonu na Pokljuki).

Študentje so izdelali plakate in jih na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem predstavili tamkajšnjim študentom pod vodstvom mag. Darje Radič. Predlogi prve skupine so bili usmerjeni v trajnostno mobilnost: vzpostavitev mobilne aplikacije za vozne rede javnega potniškega prometa, postavitev smerokazov poti po Bledu (opremljenih tudi z minutažami do posameznih atrakcij), znamčenje Bleda tudi pod turistom zelo priznano znamko »Alpine Pearls«, vzpostavitev zabavnega parka z e-vozili, vzpostavitev car sharing sistemov.

Druga skupina je razmišljala o ohranitvi Bleda in zmanjševanju negativnih vplivov množičnega turizma na okolje. Njihovi predlogi so se nanašali na promocijo »zero waste« destinacije tudi med turisti oz. obiskovalci Bleda, postavitev pitnikov v izogib onesnaževanju s plastenkami, vzpostavitvi mobilne aplikacije za mobilnost, razpršitev turistov v manj poznane kotičke, oblikovanje novih turističnih produktov, …

Tretja skupina je spregovorila o težavah, s katerimi so se bili primorani soočiti, da so se z javnim potniškim prometom prebili na Bled. Njihova glavna kritika je bila, da na Bledu oz. Sloveniji nimamo aplikacije oz. spletne strani na kateri bi našli vse informacije glede voznih redov javnega potniškega prometa. Predlagajo, da bi na spletni strani Turizma Bled objavili vse mogoče povezave z javnim potniškim prometom po principu, da v iskalnik vpišeš, kje želiš vstopiti in kje izstopiti, sistem pa ti poišče najbolj optimalno pot. Zmotilo jih je, ker so vozni redi na avtobusnih postajah objavljeni le v slovenskem jeziku, ker šoferji avtobusov ne znajo angleško, ker avtobusi niso prijazni do turistov, saj ti ne vedo, kje se nahajajo oz. kje morajo izstopiti (pogrešajo najavo v smislu »Naslednja postaja Bled Union«). Problematičen je transfer z letališča do Bleda, saj ni nobenih alternativ dragim taksi službam.

Nedeljsko popoldne se je na Bledu končalo z martinovanjem v Zdraviliškem parku, ko so iz jezera, kjer je zorelo leto dni, potegnili 40 buteljk posebnega blejskega vina Lakus Bled. Podjetje Vino Štajerska je v sodelovanju z Vilo Prešeren na Bledu in sommelierjem Matevžem Strajnarjem izdelalo zvrstno vino Lacus Bled, ki se izvrstno poda k blejski kremni rezini. Kot je dejal Aleš Bedič, direktor podjetja Vina Štajerska, so si želeli razviti zvrstno vino, ki bi bilo neposredno povezano z Bledom. Nove buteljke bodo v jezero potopili konec tega ali v začetku prihodnjega leta, pri vsakokratnem podvigu pa sodeluje tudi Društvo za podvodne dejavnosti Bled.

V nedeljskem popoldnevu se je v Zdraviliškem parku začel tudi projekt Okusi Bled, v katerem sodelujejo restavracije Panorama, Veranda - Hotel Golf, Špica, Lovec, Astoria, Sova, Hotel Triglav in Vila Prešeren. Meniji po 17 evrov so na voljo do 10. decembra.

Romana Purkart, Bojana Lukan

Foto: Sašo Valjavec

 

 

Projekt S.T.R.E.E.T je sofinanciran iz sredstev programa Erasmus+.

Projekt  GEMS je sofinanciran iz sredstev programa Evropa za državljane.

 

Oglejte si tudi