Ravno ob 100. obletnici koroškega plebiscita bomo na srečanju posvetili pozornost sodelovanju med avstrijskimi, italijanskimi in slovenskimi kulturniki. V sredo popoldne, 23. septembra, bo v Hotelu Park srečanje, ki bo odprtega tipa. Ob tej priložnosti smo skupaj z Mohorjevo založbo iz Celovca izdali dve pesniški zbirki v slovenščini in nemščini, poezijo Mance Košir in Mete Kušar, z italijanske strani bo naša članica Bogomila Kravos spregovorila o zgodovinskem in ekonomskem dogajanju v Trstu neposredno pred požigom Narodnega doma. Predstavili bomo tudi knjigo Unser Kärnten - Naša Koroška, ki jo je tudi izdala Mohorjeva založba iz Celovca in v kateri nastopajo avtorji z vseh treh držav.
Muzejsko društvo Bled bo v četrtek, 24. septembra, ob 19h, pripravilo literarni večer z gosti našega srečanja, naslednji dan, v petek, 25. septembra, pa bo slavnostni večer, na katerem bojo gostje spregovorili o dveh Nobelovih nagrajencih, o Borisu Pasternaku in Albertu Camusu, ki sta umrla pred sedemdesetimi leti. Skupaj s Slovensko matico smo izdali knjigo pesmi Borisa Pasternaka. Oba pisatelja bi lahko obravnavali v okviru glavne teme naših okroglih miz: Vsi smo migranti - pisanje v izgnanstvu. V tradicionalnem zborniku esejev, ki bo tudi letos izšel in v katerem bojo tudi eseji pisateljev, ki se srečanja ne bojo mogli udeležiti zaradi virusa, bojo tudi eseji na temo opisovanja nasilja v literaturi in občutkov glede ustvarjanja v času epidemije.
Poseben projekt Slovenskega centra PEN v tem letu pa je prevod knjige Petra Townsenda Pismonoša iz Nagasakija. Izdali smo jo skupaj z založbo Didakta. To knjigo je Japonski PEN center izbral za projekt spomina na 75. obletnico atomske bombe v Hirošimi in Nagasakiju. Izšla naj bi v vseh jezikih PEN centrov, Slovenci smo za zdaj prvi in edini, ki smo uresničili njihovo željo. Prejšnje leto smo postavili razstavo v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani in v Etnografskem muzeju v Zagrebu, izdali smo spomine in pesmi gospe Hashizume Bun, žrtve bombe v Hirošimi, ki je bila leta 2014 na Bledu. Zdaj se bori z rakom, a na japonskem zdaj snemajo film o njenem življenju. Lani je izšel tudi ponatis knjige Sadako hoče živeti, ki jo je prevedla Alenka Bole Vrabec.
Naj posebej poudarim, da so vsi dogodki v zvezi s 52. Mednarodnim srečanjem na Bledu odprti za javnost. Upoštevali bomo navodila glede zaščite pred virusom.
Dodala bi še rada nekaj vrstic v spomin dveh čudovitih gospa, ki sta zaznamovali kulturno življenje na Bledu in Gorenjskem, o Meliti Vovk in Alenki Bole Vrabec. Obe sem imela čast osebno srečati. Ker sem živela v tujini, sem se blejskih srečanj začela udeleževati šele po letu 2006, ko sem postala članica Slovenskega centra PEN. Vsako leto je bila z nami Melita, lani pa sem jo nekajkrat obiskala v domu v Radovljici. Šli sva na sladoled. Občudovala sem njen spomin. Žal mi je, da ji nisem prinesla starih fotografij, na katerih so pisatelji, ki jih ne prepoznamo več. Ona bi nam znala povedati imena.
Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani je njena hčerka, slikarka Ejti Štih poklonila del zapuščine, ki se nanaša na Slovenski center PEN. Melita Vovk je v zadnjih desetletjih v senci moških slikarjev njenega obdobja, a ima veličasten slikarski opus, ki nam ni v sramoto. Zapisana je tudi med ugledne ustvarjalce vizualnih podob gledaliških predstav v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Izhaja iz ugledne blejske družine, povezane s Hotelom Toplice. Ker je arhiv PEN-a zelo pomanjkljiv in ker se nahaja deloma tudi v Arhivu Republike Slovenije, sem si zapuščino Melite Vovk z zanimanjem ogledala. Poleg tiskanega gradiva, vabil katalogov, zbornikov, tudi šopov korespondence z znamenitimi pisatelji z vsega sveta, poleg izrezkov iz lokalnih in osrednjih časopisov, so najbolj dragoceni portreti gostov Blejskih srečanj. Naj od več kot dvesto portretirancev omenim samo Han Suyin, Adama Michnika, Heinricha Bölla, Alexsandra Blokha, od Slovencev pa Daneta Zajca, Milo Kačič in Nežo Maurer. Portret Lill Novy iz leta 1955 pa me je razveselil posebej še zato, ker je na vrtu Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN prav ta mesec nastal čudovit vrt, ki se imenuje po tej nenavadni, izjemni, skrivnostni slovenski pesnici.
Ob tej priložnosti bi se rada poklonila tudi spominu na Alenko Bole Vrabec, pisateljico, publicistko in prevajalko, ki je tudi močno povezana z blejskimi srečanji. Vsako leto je pripeljala nekaj gostov v knjižnico v Radovljici ali na Bledu in tako predstavila srečanja PEN-a tudi domačinom. Ta gospa je bila znamenita voditeljica literarnih večerov, saj se je svojim gostom materinsko posvetila, raziskala je njihov opus, jih sproti v živo prevajala. Priznam, da je bilo meni skoraj nerodno, ko sem bila enkrat njena gostja v bolnišnici na Golniku. Povedala je toliko dobrega o meni, da mi je skoraj stopilo v glavo. Zdaj pa se zavedam, da jaz vse premalo vem o njej. šele zdaj si bom začela izposojati njene knjige.
Pokrovitelji 52. Mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu pa so Predsednik republike Borut Pahor, župan Občine Bled in Muzejsko društvo Bled. Slovenski center PEN podpira Javna agencija za knjigo, dolgoletni sponzorja pa sta Hotel Park – Sava Hoteli Bled in Krka.
Ifigenija Simonović
