Jama je v Sloveniji verjetno edinstvena v tem, da je skoraj ves notranji del izoblikovan v kalcitu in da je ves ta kalcit fosilna tvorba.

Program

Voden ogled jame v spremstvu jamarjev Društva za raziskovanje jam Bled, bo mogoč ob vsaki polni uri med 9:00 in 15:00. 
Dobrodošli prispevki za vzdrževanje jame.

Informacije: 041 678 401 (Peter) in 031 802 578 (Toni) 

Opis Jame pod Babjim zobom

Jama se nahaja na nadmorski višini 1008 m, pod cca. 100 m visoko steno, s katero se nad Bohinjsko Belo lomi planota Jelovica pri planini Ricman v dolino Save Bohinjke. Vhod je v obliki spodmola z gruščnatim dnom. Pozimi se v spodmolu oblikujejo kapniki in stebri iz ledu. Jama je v dachsteinskih apnencih temno sive do sive barve.

Jama je sestavljena iz dveh rovov, prvi je okoli 300 m dolg, razmeroma visok in širok rov, ki ga sredi prekinja sistem brezen. Sprva je rov dokaj enakomerno visok in širok (cca.5 m), ves v temno sivem apnencu, razen dna, ki ga sestavlja grušč. Prečni profil jame je erozijski, stene pa so drobno preoblikovane, ker vlada v njih mehanično krušenje. Kapnikov ni.

Sledi razčlenjeni del jame z brezni. Dno je kotanjasto, polno grušča in kalcitnih blokov, odpadlih s sten in stropa. Strop je neenakomerno visok in poraščen z redkimi in manjšimi stalaktiti. Stene so mestoma skalne, drugod iz kalcita, ki pa je prevlečen s temnosivo mehanično preperelino. Le mestoma se je nabrala siga.

Zahodno brezno pri galerijah ima navpično steno s 27 m globine, medtem ko je sosednje tako položno, da se da po njem splezati brez tehničnih pomagal do skupnega dna. V dnu vlada grušč iz apnenca in kalcita. Tu se rov razdeli na dva dela. Stara nadelana pot je speljana ob breznih med južno steno in večjim zasiganim stebrom, ki se z razgaljeno skalo in sigo nadaljuje proti dnu brezen. Jamarji imenujemo take ozke prehode galerije. Novi rov (100 m poligon), ki je bil odkrit 7.12.1996, se nahaja na drugi strani brezna.

Kapniški del jame je najlepši, ker je najbolj dekoriran. Galerije se razširijo v kapniško dvoranico, kjer so kapniki in kapniški stebri v skupinah. Žal so številni polomljeni. Skoraj vse stene in strop so v kalcitu.

Sledi nizek zvezni rov, visok komaj za višino človeka. Nad tem rovom je v stropu še sekundarni rov. Tu presenečajo med sigovimi plastmi, ki tvorijo strop, do 8 cm dolgi kristali kalcita, ki so žal poškodovani. So v obliki romboedrov. Stari so okoli 10 milijonov let.

Predzadnja dvorana je do 15 m visoka in široka votlina z vegastim dnom in stropom, skoraj v celoti izoblikovana v kalcitu. Nekateri kalcitni bloki so se odkrušili s kapniki vred, ki imajo sedaj na dnu različno nagnjenost. Okoli dvorane so vidne tudi sigove police, ki so ostanek nekdanjega dna.

V zadnji dvorani, ki je bila umetno prebita se nahajajo polžasto raščeni kapniki - helektiti, ki so po jamah redki. Tu se jama konča v kupu ilovice.
 
Informacije: 041 678 401 (Peter) in 031 802 578 (Toni)