Rafael Podobnik (primarij, doktor dentalne medicine v pokoju) je starosta fotografske umetnosti na Slovenskem, vsekakor na območju Severne Primorske in celotnega alpskega prostora. Rojen je bil leta 1942 na Straži pri Cerknem, živi in deluje pa v Novi Gorici. Od leta 1958 se ukvarja z izrazno fotografijo. Pridobil je naziva Mojster fotografije Foto zveze Jugoslavije in Diamantna ekscelenca prve stopnje Mednarodne zveze za fotografsko umetnost. Pripravil je preko 120 lastnih razstav in imel sprejeta dela na več kot 900 skupinskih razstavah. Je dragocen fotografski mentor in selektor za prihajajoče generacije mladih fotografov.

Razstava Rodnoverska snovna kultura, na ogled  v Infocentru Triglavska roža Bled, pa ni le estetska fotografska razstava, saj se avtor z njo predstavlja kot raziskovalec snovne kulture rodnoverstva –  pri tem pa mu je fotografija v veliko pomoč.

Kot je zapisal poznavalec njegovega dela Žan Fratnik:

»Ker je veliko fotografiral zapuščene domačije, slapove in jame, ga je k sodelovanju povabil velezapisovalec stare vere Pavel Medvešček. Potreboval je fotografa, ki ga ne ustavijo zaraščene  poti in zdrsljiva brezpotja. Raziskovalec DNK rodoslovja prof. dr. Anton Perdih ga je uvedel v staroselsko teorijo in ga tako rešil zapor preselitvene teorije izvora Slovencev. Je mož terena s fotografsko izostrenim vidom in velik poznavalec snovne kulture domače vere.

Da se pojmovanje domače vere ne bi zlilo s pojmovanjem uvoženih in mnogo mlajših staroslovanskih verovanj, jo imenuje rodna vera. Ceni tudi staro ime babja vera. Moti ga le, da bi bilo potrebno vedno znova razlagati, da gre za prasilo Babo in ne za ženske. Na razstavi Rodnoverska snovna kultura predstavlja kultna mesta, kultne kamne in sledove verovanja. Večina razstavljenega je novost tako za laike kot strokovnjake. Njegovo največje odkritje je več kot 25 različnih sledov verovanja. Z njimi potrjuje kultna mesta. Ko je izločil kultna mesta, ki jih obiskujejo novopečeni staroverci, je na večini ostalih našel sedanje sledove verovanja in tako dokazal, da rodna vera še živi.

Starosti, razširjenosti in trdoživosti rodne vere si ne zna drugače razlagati, kot da smo Slovenci staroselci. Leta 2021 je pričel objavljati v Idrijskih razgledih. Prvi je bil udarni članek Od kod ime Triglav?. V njem trdi, da sta trojnika rodnoverskih glav dala imeni Triglavu in Malemu Triglavu. Srčno upa, da bodo raziskovalci, obujevalci starih ver, graditelji umetnih kultnih mest in uničevalci kultnih kamnov  spoznali, da rodna vera še živi, da je veliko narodno bogastvo ter da imajo rodnoverci ustavno pravico do nemotenega verskega življenja. Rodnovercem se je 1200-letno skrivanje vtisnilo v zavedno in nezavedno. Postalo je sestavni del vere. Zato ne pričakuje, da bodo stopili na plano.«

Vabljeni na ogled razstave, ki odpira nove (čeprav starodavne), večini nevidne plasti prostora, v katerem živimo.

Razstava bo na ogled do 2. maja 2022.