Marko Pogačnik je mojster fotografije, ustanovni član fotokluba Triglavski narodni park (1978), od leta 1995 tudi prostovoljni naravovarstveni nadzornik. Ves svoj prosti čas usmerja v fotografiranje naših gora, planin ter živalskega in rastlinskega sveta. Z naravoslovno fotografijo ni nikoli samo dokumentaren, je svojevrsten umetnik v svetu slovenske fotografije. Že 45 let ostaja zvest naravi v vsej njeni lepoti in življenjskih utrinkih. V objektiv ujame vse tisto, kar mnogim ljudem včasih vse življenje ostane nevidno.

Neurja, zarisana v viharnikih, mogočni osamelci z ozadjem gora v barviti jeseni, hudomušni svizci, ruševci v frfotajočem boju, hitri gamsi, srnjakov prsk ali pa nežna triglavska roža; vse to in še več ostaja videno v njegovih fotografskih zapisih. Torej je njegov fotolov za nas svojevrsten skrivnosten svet, v katerem nenehno preizkuša sebe, svoje reflekse, sposobnosti, čustva in veliko tehničnega znanja. Vse videno z neverjetno potrpežljivostjo, natančnostjo tisočinke sekunde zabeleži na digitalni zapis, sebi v ponos, nam v videnje lepote, vzbujanje čustev in vrednot, ki nam jih ponuja narava, ter v razumski odnos do nje z večjo ekološko zavestjo. Zanj in nam te fotografije narave ne pomenijo le obarvan papir dveh dimenzij, ampak nešteto tihih, počasnih korakov v jutranjo roso, v večere, ko se zabrišejo poti v vetru ali popustijo gazi v snegu in v mrzlih nočeh.

Vse poti po naših gorah je neštetokrat prehodil navkreber, počez in navzdol, znana mu je vsaka sled divjadi, vsak šum, vendar srečanje s človekom na teh poteh ne odseva v njegovi umetniški fotografiji. Ob vsakem posnetku iz sveta flore in favne pa je vedno prisoten z močno željo po zabeleženju utrinka sekunde življenja v danem prostoru in času. Tako njegova fotografija ostaja neskončno večna v utrinkih iz narave in realistična v odnosu do nje in nas samih.

Čeprav se je Marko Pogačnik najprej posvečal filmu, ga je kmalu osvojila fotografija. Njegov fotografski opus je zelo bogat v ulovu jutranjih zarij, mogočnih gora, spokojnih pokrajin, trenutkov v življenju živali in razcvetu rastlin.

S svojimi deli je sodeloval na več kot 160 skupinskih razstavah; prejel je znak za zasluge Lovske zveze Slovenije. V vseh teh letih je imel več kot 100 samostojnih razstav. Njegove fotografije krase tudi koledarje in druge publikacije.

Prof. umetnostne zgodovine, ga. Marija Heberle Perat

Razstava bo na ogled do 9. oktobra 2022.