Naj vam opišemo pogost scenarij: dobili ste novo službo, prišli ste na delo polni elana, želeli ste dobro opraviti svoje delo in biti ponosni na svoje dosežke.
S časoma pa ste ugotovili, da nekako ne morate priti do tega – vsaj ne v celoti, tako kot ste si zamislili. Znaki izgorelost na delovnem mestu so se pričenjali tiho kazati.
Morda se je zamenjal način vodenja vašega oddelka. Sedaj dobivate preveč zadolžitev, ki časovno niso izvedljive, ali pa naloge, ki niso v vašem opisu dela.
Morda je nastopila sezona gripe, odpovedi ali odpuščanj in je zaradi slabe organizacije padlo preveč dela na vaša ramena – vzrokov in vseh možnih situacij je nešteto, rezultat pa je brez ukrepov na koncu isti.
Velika večina ljudi si želi videti in tudi imeti nek smisel v svojem delu. Navsezadnje v službi preživimo velik zalogaj našega življenja. Želimo videti rezultate svojega dela in biti ponosni nanje.
Ker ob prevelikem stresu nismo zmožni dohajati vseh nalog tako, kot bi si jih želeli, nastopi oddaljitev od dela. Postanemo apatični, cinični ali togi in neprilagodljivi. Postane nam vseeno. V delo vložimo manj truda in delamo po liniji minimalnega odpora.
Vsak dan v službi je neprijeten in brez pomena, vedno smo pod stresom in pogosto zbolimo - vse to je značilno za izgorelost na delovnem mestu.
Vabimo vas k branju, kjer je odlično vse napisano o samopomoči.
Kaj je izgorelost?
Stres je v majhnih količinah popolnoma normalen za telo, a kaj, ko dandanašnji tempo življenja velikokrat preseže to mejo normale. Stres, ki se kar ne neha in se vleče čez daljše časovno obdobje, pa lahko pripelje do izgorelosti. Znaki izgorelosti na delovnem mestu postajajo vse bolj vidni.
Za izgorelost smo verjetno že vsi slišali, še posebej za izgorelost na delovnem mestu. Izraz je prvič definiral psiholog Herbert Freudenberger leta 1974 pri opazovanju prostovoljnih zdravstvenih delavcev. Za simptome je naštel izgubo motivacije, občutek razočaranja in ciničen odnos do dela in službe, s tem pa je odkril enega izmed večjih problemov sodobne družbe.
Od daljnega leta 1974 pa se je dr. Freudenbergerjeva definicija izgorelosti razvijala in izpopolnjevala. Dandanes Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization) definira izgorelost kot sindrom kroničnega stresa pri delu, ki ga ne obvladujemo več in je ušel izpod nadzora.
Tri značilnosti sindroma izgorelosti so:
- globoka izčrpanost in pomanjkanje energije,
- mentalna zamaknjenost / oddaljenost od dela, ciničen ali negativen odnos do dela,
- slabši rezultati pri delu in pomanjkanje občutka, kot da smo nekaj dosegli.
Trije simptomi izgorelosti
Simptomi so tako fizični kot tudi psihološki.
Fizična izčrpanost zajema pomanjkanje energije, kronično utrujenost, šibkost, glavobole in slabost. Zaradi izčrpanosti lahko hitreje in pogosteje zbolevate, morda imate bolečine v mišicah, križu ali v hrbtu, ali pa slabo spite.
Psihološki učinki se lahko kažejo kot depresija, občutek nemoči in vdanosti v usodo. Lahko se hitreje zjezite in imate manj potrpljenja, nasploh pa preveč časa prevladujejo negativna čustvena stanja. Izraža se lahko kot nezadovoljstvo in negativen odnos do dela, samega sebe ter življenja nasploh.
Praktično se to velikokrat izraža kot pogosta odsotnost na delovnem mestu in pogostejše menjave delovnega mesta.
Kakšni so znaki izgorelosti na delovnem mestu?
Izgorelost je proces, ki se začne s prekomernim in predolgim stresom na delovnem mestu. Zaradi konstantnega stresa ste bolj napeti, živčni in razdražljivi. Morda vam gredo stvari veliko hitreje na živce, hitreje se razjezite. Nasploh je to stanje na dolgi rok zelo utrujajoče.
Vse to privede do naslednjega koraka, ki je povsem obrambni za vašo mentalno zdravje in dobro počutje: psihološka ločitev in oddaljitev od dela.
Morda vam bo lažje, če si iskreno odgovorite na naslednja vprašanja:
1. Ste čustveno izčrpani?
Delo z ljudmi je lahko izredno naporno, še posebej, kadar se različne osebnosti krešejo. Konstruktivna kritika je dobra stvar, konstantno kritiziranje, negativnost in živčnost pa pač ne. Terapija je ljudi od izgorelosti naučila sledeče
2. Ste postali pozabljivi? Se težje koncentrirate?
Če vam to prej ni predstavljalo problemov, je lahko to eden izmed opozorilnih znakov na poti do izgorelosti.
3. Imate visok krvni pritisk, vas bolijo mišice? imate težave s prebavo, glavobole ali pa ne morete spati?
Lahko ste eden izmed tistih, ki se jim izgorelost kaže na fizičnih simptomih.
4. Ste brez motivacije? Vas v nedeljo že stiska ob misli na ponedeljek?
Če je že vsaka nedelja grozljivka ob misli na prihajajoč delovni teden, ste lahko na (slabi) poti do izgorelosti.
5. Ne zmorete več opravljati dela tako, kot ste ga prej?
Konstantno in kvalitetno opravljanje delovnih nalog zahteva kanček navdušenja, zanimanja in dober delež delovne etike. Zahteva energijo, te pa v primeru izgorelosti ni veliko. Posledica zmanjšanja produktivnosti ali kakovosti dela pa lahko privede do naslednje točke:
6. Dvomite vase, v vaše znanje ali zmogljivost?
Zaradi oteženega opravljanja delovnih nalog lahko trpi kvaliteta, rezultat tega pa je pojav dvomov v sposobnosti in poslabšanje samopodobe.
7. Se počutite osamljeni?
Študija s Harvarda pravi, da bolj kot so ljudje izčrpani, bolj osamljeni se počutijo. Veliko povezav je Med osamljenostjo in visokimi nivoji stresa je veliko povezav, zato ni presenetljivo, da se izgorelost kaže tudi v občutku odtujenosti od ostalih.
Morda ste že slišali za test izgorelosti, imenovan Maslachov vprašalnik izgorelosti (ang. Maslach Burnout Inventory ali MBI). Seveda pa test ne nadomešča uradne diagnoze usposobljenega zdravnika.
Stopnje izgorelosti: 5 faz, ki jih je dobro vedeti
Izgorelost ni nenaden pojav - običajno napreduje posameznik s svojim razmišljanjem, dejanji in čustvi skozi več stopenj. Začetne faze niso ekstremne ali same po sebi razlog za skrb, vendar lahko sčasoma pripeljejo do kronične utrujenosti in izgorelosti, ki nam otežuje življenje. Stopnje izgorelosti vključujejo:
Prva stopnja: medeni tedni
Tako kot poročni medeni tedni tudi ta stopnja izgorelosti pride z valom optimizma in energije. Za to fazo sta značilna povečana ustvarjalnost in produktivnost, do nje pa lahko prispete na več načinov: morda začenjate novo službo, ali pa ste dobili nove zadolžitve, nov projekt in podobno.
Druga stopnja: začetek stresa
Faza optimizma, energije in produktivnosti lahko sčasoma preide v drugo fazo: začetek stresa. To ne pomeni, da ste stresirani vsak dan in cel dan, vendar so te trenutki vedno bolj pogosti. Tu bodite pozorni na fizične in psihične znake. Ti vključujejo izgubo koncentracije, manjšo produktivnost, utrujenost, motnje spanja in splošno slabo počutje tudi izven delovnega mesta.
Tretja stopnja: kronični stres
Pritiski se ne zmanjšujejo, temveč so konstantni ali pa se celo povečujejo. Nenehen stres povzroči občutke apatije. Delo ni pravočasno dokončano, roki so zamujeni, morda zamujate v službo ali odlašate z vašim delom. Lahko se umikate iz pogovorov, povezanih z delom. Značilna je tudi razdražljivost in pomanjkanje potrpljenja. Vse to na koncu dneva nesete domov, kar vpliva na vaše odnose z družino in prijatelji.
Četrta stopnja: izgorelost
Četrta faza je nastop izgorelosti. Tu dosežete svojo mejo, kjer normalno funkcioniranje ni več možno. Težave v službi vas lahko razjedajo do te mere, da ste obsedeni z njimi. Znaki izgorelosti na delovnemmestu so lahko otopelost in dvomi v samega sebe. Fizični znaki so lahko želodčne težave, kronični glavoboli, kronična utrujenost in težave s prebavili. Nastopijo lahko tudi vedenjske spremembe.
Peta stopnja: kronična izgorelost
Ko izgorelost postane del našega vsakdana, lahko vodi v depresijo ali anksioznost. Znaki, po katerih prepoznamo to fazo, so kronična utrujenost (tako psihična kot tudi fizična), ki izredno oteži opravljanje nalog na delovnem mestu.
Če so vam stopnje izgorelosti znane in se morda prepoznate v kateri izmed njih, si poiščite pomoč. V primeru končnih faz se pogovorite s svojim zdravnikom, če pa ste se prepoznali v kateri izmed začetnih faz, pa lahko poskusite katerega izmed proaktivnih ukrepov.
Uporabno znanje: Znaki in test za diagnosticiranje
Izgorelost je stanje, pri katerem je pomembno, da si vzamemo čas za okrevanje. Koliko časa potrebujemo, je odvisno od faze, v kateri smo se znašli.



