Svetovni dan voda, ki ga vsako leto obeležujemo 22. marca, poudarja pomen vode. Ta dan ni le opomin na našo odvisnost od vode, ampak je tudi klic k dejanjem proti globalni vodni in higienski krizi. Letošnja kampanja ob svetovnem dnevu voda nosi pomembno in močno sporočilo »Voda za mir« (angl. Water for Peace).

Kaj se skriva za sloganom »Voda za mir«?

Zagotovo ste že slišali, da voda zagotavlja mir ali pa postane razlog za konflikt. Danes nam je dostopnost čiste vode precej samoumevna, vendar pa se je potrebno zavedati, da velik del sveta nima te sreče in so dnevno v stiku z onesnaženo vodo. Ko je čista voda dostopna vsem, se lahko srečamo z mirom v družbi, vendar pa že če  primanjkuje vode, je onesnažena ali nimajo vsi dostopa do nje, lahko pride do napetosti med skupnostmi ali celo državami, kar lahko privede do večjih konfliktov.

Več kot 3 milijarde ljudi po vsem svetu je odvisnih od vodnih virov, ki prečkajo državne meje. Zanimivo je dejstvo, da le 24 do 153 držav, ki si delijo reke, jezera in vodonosnike s svojimi sosedi, poroča o sklenjenih sporazumih za sodelovanje pri upravljanju teh skupnih virov. Ker se vplivi podnebnih sprememb povečujejo in število prebivalcev narašča, je tako znotraj držav, kot tudi med državami, zelo pomembno sodelovanje pri varovanju in ohranjanju našega najdragocenejšega vira.

S skupnim sodelovanjem za vode, ustvarjamo življenjsko pomembno odpornost na ekstremne vremenske dogodke, ki smo jim priča vsako leto, s tem pa pomagamo prebivalstvu omiliti podnebne spremembe ter se prilagoditi nanje.

Javno zdravje in blaginja, prehranska veriga, energetski sistemi, gospodarska produktivnost ter okoljska celovitost so odvisni od dobro delujočega in pravičnega upravljanja vodnega kroga. S tem, ko omogočamo enakost pri dostopu do varne vode in sanitarij, pozitivno vplivamo na celotno družbo.

Zaradi voda je bilo skozi leta veliko več primerov uspešnega sodelovanja kot konfliktov, vsekakor pa lahko na tem področju naredimo še veliko več. Delovati moramo na podlagi spoznanja, da voda ni samo vir, ki ga uporabljamo in ga poskušamo pridobiti, pač pa tudi človekova pravica, neločljivo povezana z vsemi področji življenja. Različni uporabniki vode na lokalni in državni ravni (predvsem vodovodna, komunalna in energetska podjetja, pridelovalci hrane in gospodarstvo), morajo pri sodelovanju uporabljati pristop integritetnega upravljanja vodnih virov in spodbujati krožno gospodarstvo, ki ljudem zagotavlja človekove pravice.

Države morajo na ravni porečij skleniti sporazume ter vzpostaviti ustanove za mirno upravljanje vodnih virov, ki prečkajo mednarodne meje. Tovrstno sodelovanje je ključno za mir in blaginjo.

Seveda pa lahko prav vsak posameznik odigra pomembno vlogo pri skrbi za naš najpomembnejši vir. Kot posamezniki smo lahko varčni pri uporabi vode, saj s tem zmanjšamo obremenitev okolja in vodne infrastrukture. Prav tako lahko od izvoljenih predstavnikov, podjetij, organizacij in drugih zahtevamo, da izpolnjujejo svoje zaveze in obljube glede skrbi za vodo. Tudi na delovnem mestu lahko skrbimo za to, da se vse naše dejavnosti izvajajo odgovorno in na način, ki varuje vodne vire ter ekosisteme v skladu z zakonodajo.

Vsi skupaj moramo združiti moči v dobrobit vode in vodnih virov ter uporabljati vodo za mir, s čimer postavimo temelje za stabilnejšo prihodnost z več blaginje.

Zaskrbljujoča dejstva, vredna razmisleka:

2,2 milijarde ljudi še vedno živi brez čiste in varne pitne vode, vključno s 115 milijoni ljudi, ki pijejo površinsko vodo. (WHO/UNICEF, 2023)

Približno polovica svetovnega prebivalstva se vsaj en del leta sooča s hudim pomanjkanjem vode. (IPCC, 2022) Zaradi klimatskih sprememb in vse večje populacije, je v prihodnje pričakovati še višje številke. (WMO, 2022)

Le 0,5 % vode na Zemlji je celinska voda, ki je primerna in na voljo za uporabo. Žal pa podnebne spremembe ogrožajo tudi to zalogo. V zadnjih dvajsetih letih so se celinski vodni rezervoarji, vključno z vlažnostjo tal, snegom in ledom, krčili po 1 cm na leto, kar ima hude posledice za vodno varnost. (WMP, 2021)

60 % svetovnih celinskih vodnih tokov so čezmejne vode, pri tem pa ima 153 držav ozemlje vsaj v enem od 310 čezmejnih porečjih rek ali jezer ter je popisalo 468 sistemov čezmejnih vodonosnikov. (UN-Water, 2023)

Podnebne spremembe, rast prebivalstva ter vedno večje pomanjkanje vode bodo ogrozile tudi preskrbo s hrano (IPCC, 2014), saj je večina porabljene celinske vode, kar v povprečju pomeni 72 %, uporabljene za kmetijstvo. (UN-Water, 2023)

V zadnjih 50 letih na seznamu naravnih nesreč prevladujejo nesreče, ki so povezane z vodo, tovrstne nesreče pa predstavljajo kar 70 % vseh smrti, povezanih z naravnimi nesrečami. (World Bank, 2022)

Otroci, ki živijo v državah, kjer potekajo dalj časa trajajoči konflikti, imajo v povprečju trikrat večjo verjetnost smrti zaradi diareičnih bolezni, ki so posledica pomanjkanja čiste in varne vode, sanitarij ter higiene, kot pa zaradi oboroženih spopadov. (UNICEF, 2019)

Samo 24 držav ima čezmejna porečja urejena s sporazumi o sodelovanju (UN-Water, 2021).

Prednosti naložb v vodo in sanitarije vsekakor odtehtajo stroške, saj lahko to izboljša rezultate na področju zdravja, produktivnosti, okolja in družbe. Vsak dolar, vložen v vodo in sanitarije, ustvari 4,3 dolarja.     (UN-Water GLAAS, 2014) Pri čezmejnih rekah in vodonosnikih je to povezano predvsem s proizvodnjo elektrike s hidroenergijo, upravljanjem poplav in suš, kakovostjo vode in varovanjem ekosistemov.

Voda in konflikti

Kljub temu, da je voda nekaj, do česar bi moral imeti vsak enakovreden dostop in je pomemben vir našega življenja, pa je velikokrat tudi del konflikta interesov, in sicer:

1. Voda je lahko sprožilec, ko se pojavijo različni interesi uporabnikov vode, vključno z državami in pokrajinami, in se zanje zdi, da so nezdružljivi. Do konflikta pa lahko pride tudi, ko količina in/ali kakovost vode upade, saj to pogosto vpliva na zdravje ljudi in ekosistemov.
2. Voda je lahko orožje v spopadu, ki ga uporabljajo tako vladne, kot tudi nevladne sile. Vodo uporabljajo kot sredstvo, s katerim pridobijo/ohranjajo nadzor nad ozemljem in prebivalci ali kot sredstvo za izvajanje pritiska nad nasprotniki.
3. Voda je lahko žrtev konflikta, predvsem ko so vodni viri, vodni sistemi ali uslužbenci komunalnih podjetij namenoma ali posredno žrtve/tarče nasilja. Napadi na civilno infrastrukturo, med drugimi na vodne sisteme, predstavljajo resno tveganje za zdravje ljudi ter kršitev mednarodnega humanitarnega prava.

Voda lahko v konfliktnih ali nestabilnih razmerah, situacijo še poslabša - na primer: pomanjkanje osnovne preskrbe, v kombinaciji s prehransko stisko, brezposelnostjo in drugimi dejavniki, lahko vodi v družbene nemire.

Voda kot sredstvo za mir

Seveda pa je lahko voda tudi sredstvo za mir. Pomanjkanje vode postaja vse večja težava na vseh celinah in najbolj prizadene revnejše skupnosti. Pri upravljanju voda moramo uporabljati integriran in vključujoč pristop s poudarkom na človekovih pravicah in na temeljnih dobrinah, zaupanja vrednih podatkoih, da bomo zagotovili odpornost na podnebne spremembe in poskrbeli za rastoče prebivalstvo na pravičen in trajnosten način.

Voda lahko na ravni skupnosti poveže različne uporabnike vode v prizadevanjih za skupni cilj in zagotovi izhodišče za dialog, spravo in vzpostavljanje miru med ljudmi in skupnosrmi.

Na ravni države lahko potreba po sodelovanju med različnimi sektorji, ki uporabljajo vodo, predstavlja izhodišče za usklajevanje različnih interesov.

Na ravni čezmejnih območij sta lahko sodelovanje pri skupnih vodnih virih in vodna diplomacija izhodišče za komunikacijo in širše sodelovanje. V pokonfliktnih razmerah igra vodno sodelovanje ključno vlogo pri vnovični vzpostavitvi zaupanja in zagotavljanju dolgoročne stabilnosti, saj ponuja oprijemljivo podlago za sodelovanje in vzajemno razumevanje.

V izogib notranjim ali čezmejnim konfliktom morajo različni deležniki na vseh ravneh poskrbeti za učinkovito udeležbo nosilcev pravic, zlasti obrežnih skupnosti (tistih, ki so ob vodnih telesih), pri upravljanju. Poleg tega so za uresničevanje pristopa k upravljanju voda, ki temelji na človekovih pravicah, ključne transparentnost, odgovornost in prosta dostopnost informacij.

Na splošno sta bistvenega pomena znanost in izobraževanje, saj ljudem omogočata izmenjavo in izkoriščanje znanja in informacij ter oblikovanje skupnega razumevanja in rešitev. Za prihodnost je ključnega pomena, da že od osnovne šole naprej izobražujemo ljudi o vlogi vode pri zagotavljanju miru, stabilnosti, družbene pravičnosti in blaginje, če želimo poskrbeti za ozaveščenost in znanja, ki bodo omogočila, da bomo zgradili bolj trajnosten in mirnejši svet, v katerem bo voda na vrhu lestvice prioritet.

(vir: un.org)