Za nami so hladnejši meseci in verjamemo, da se nam bodo prilegli prihajajoči toplejši dnevi, ko se bo začela prebujati tudi narava in bo po mesecih turobnih barv, ponovno zaživela v vsej svoji pisani lepoti. Seveda pa moramo najprej odgnati zimo. Vsakoletno se mladi in tisti, malo manj mladi, našemijo v različne pustne kostume ter s svojim rajanjem, hrupom in norčijami odganjajo zimo in kličejo pomlad. Pust in pustovanje ima zelo globoke korenine  in izvira iz različnih kulturnih, verskih in etnoloških tradicij. Gre predvsem za čas veselja in razigranosti pred postom (obdobje zdržanosti pred veliko nočjo). Pustovanje ima tudi v Sloveniji bogato zgodovino in predstavlja priložnost za izražanje domišljije, ustvarjalnosti ter druženje skupnosti.

Vsakoletno se datum pusta določi glede na to, kdaj je velika noč. Letošnji pust bomo praznovali v torek, 13. februarja, medtem ko bo pustna sobota 10. februarja in ravno na pustno soboto bodo po Sloveniji potekala številna pustovanja in pustne povorke.

Pustovanje je najstarejši ljudski običaj ki se je ohranil še danes. V pustnem času kar mrgoli pisanih izvirnih mask v katere se našemijo tako mladi kot stari, in najpogosteje odražajo različna področja življenja ali trenutno družbeno dogajanje. Za določene dele Slovenije pa so značilne prav posebne pustne maske, ki so globoko zasidrane v našo tradicijo. Najbolj poznani so ptujski kurenti, cerkljanski laufarji, škoromati, drežniški pustni liki ter liki, ki so značilni za pust v Cerknici.  

Kurenti in kurentovanje

Na Ptuju se vsakoletno odvija največje pustovanje v Sloveniji, in sicer Kurentovanje na Ptuju, kjer je glavni pustni lik prav kurent. Pravi kostum kurenta je narejen iz ovčje kože, na glavi pa nosi masko, ki je sestavljena iz dolgega jezika, ki visi iz ust ter rogov, ki so okrašeni s pisanimi trakovi. Za kurente so značilni tudi glasni zvonci, ki jih imajo pripete okoli pasu in ob njihovem poskakovanju glasno zvonijo ter tako odganjajo zimo in privabljajo pomlad. V rokah pa nosijo debelejšo palico, ovito z ježevo kožo, ki jo imenujejo ježevka. Poleg kurentov pa lahko pogosto vidimo tudi hudiče oziroma vrage.

Cerkljanski laufarji

V Cerknem boste v pustnem času zagotovo naleteli na laufarje, mogoče pa boste nanje naleteli že v januarju. Laufarija se v Cerknem prične že prvo nedeljo po novem letu, ko se na ulicah v Cerknem pojavi prvi laufar. Vsako naslednjo nedeljo pa se mu pridruži več laufarjev in ta obred traja vse do pustnega torka, ko (simbolično) kaznujejo pusta ter s tem preženejo zimo in prikličejo pomlad in dobro letino. Skupino laufarjev sestavlja 25 likov z različnimi maskami, imenovanimi larfe – maske so narejene iz (lipovega) lesa, nekatera njihova oblačila pa so sešita iz naravnih materialov (bršljan, mah, živalska koža, smreka, slama). Skupaj s pustnimi larfami, obleko ter obnašanjem predstavljajo like, ki simbolizirajo značilnosti in slabosti posameznih skupin prebivalstva. Glavni lik je Pust, ki ima obleko prešito z mahom, v rokah pa nosi mlado smreko.

Škoromati

Škoromati veljajo za najstarejše pustne maske na Slovenskem in so značilne predvsem za območje Brkinov. Prepoznavni znak škoromatov so zagotovo pisane kape iz papirnatih rož in trakov ter zvonci, ki jih imajo pripete okoli pasu.

Škoromatija je pustni običaj, ko škoromati na pustno soboto obhodijo vas vse do zadnje hiše, kjer se nato poberini ločijo od glavne skupine. Poberini so tisti škoromati, ki pobirajo darove po hišah, zato morajo biti te osebe brez maske. Ob pobiranju darov se škoromati zahvalijo za vse darove ter domačinom zaželijo dobro letino, sreče in zdravja v prihajajočem letu, obenem pa jih povabijo na skupno večerjo ob koncu poberije. Ostali škoromati pa se v tem času razkropijo po vasi, se ustavijo v vaških gostilnah ali pred hišami, kjer jih domačini čakajo z obloženimi mizami. Pri tem pa pojejo, godejo, veseljačijo in uganjajo razne norčije. Škoromatija se uradno zaključi na pepelnično sredo, ko fantje in možje lutko puta simbolično zažgejo.

Drežniški pustni liki

Drežniški in Ravenski pust spada med bolj znana pustovanja v Sloveniji, pri njem pa sodelujejo le neporočeni fantje. Maske so narejene iz lesa in jih izdelujejo fantje sami, s tem pa iz roda v rod prenašajo živo kulturno dediščino. Delijo se na »ta lepe« in »ta grde« in skupaj s številnimi drugimi liki vsakoletno pripravijo sprevod po vaseh in prebivalcem nosijo srečo in veselje. Medtem ko številne pustne maske skrbijo za zabavo v vasi, »ta lepi« obiščejo vse hiše in s plesom ter glasbo voščijo vsega dobrega, v zameno pa od domačinov prejmejo darove. »Ta grdi« pa preganjajo otroke in jih posipajo s pepelom.

Cerkniški pustni karneval

Eden izmed najbolj prepoznavnih pustnih karnevalov v Sloveniji je zagotovo Pustni karneval v Cerknici. Nekaj dni pred pustom župan občine preda oblast županu Butalskemu in s tem se Cerknica tradicionalno za en teden spremeni v Butale. Na dan, ko župan preda oblast se tradicionalno izvede tudi »žaganje babe«, ko simbolično prežagajo leseno babo. Pustovanje v Cerknici že leta zaznamujejo številne tradicionalne velike figure – coprnica Uršula, Povodni mož Jezerko, ščuka velikanka, zmaj, žabec Rego Vranjejamski, Butalci, župan Butalski in še številne druge. Vsekakor so pustne maske prava paša za oči, hkrati pa s svojimi norčijami nasmejejo tako mlade kot stare.

Poleg pustnih mask pa si pusta ne moremo predstavljati brez krofov

Čeprav lahko na trgovskih policah krofe najdemo vse leto, jih vsekakor največ pojemo ravno v pustnem času, ko po njih zadiši tudi iz številnih domov. Tradicija sladkanja s pustnimi krofi naj bi izvirala iz prve polovice 19. stoletja in sicer naj bi prvi krof pripravili na Dunaju, vendar naj bi bili takrat precej manjši in v bolj ukrivljeni obliki. Tradicija je narekovala, da se moraš ob pustnem času do sitega najesti, saj pustu sledi 40-dnevni post in ker veljajo krofi za zelo mastno in kalorično jed, je odličen način, kako se nasititi. Včasih so bili krofi brez polnila ali pa polnjeni z marmelado, danes pa so prilagojeni sodobnim kulinaričnim trendom, tako lahko najdemo tudi krofe polnjene s čokolado, vaniljo ter drugimi okusnimi nadevi.

Poskusite se v pripravi okusnih krofov tudi vi.

Recept za slastne krofe (za približno 30 krofov)

Sestavine:

• 9 rumenjakov
• 1 dag soli
• 10 dag sladkorja
• 1 vaniljev sladkor
• 0,5 kg ostre moke
• 0,5 kg gladke moke
• 100 gramov kvasa
• 4,5 dl mlačnega mleka
• 2 jušni žlici ruma
• 12 dag olja
• 2 kapljici vaniljeve arome

Postopek:

Za pripravo je najbolje uporabljati kuhinjski robotski mešalnik. V posodi najprej zmešamo ostro in gladko moko ter sol. Ko vse skupaj zmešamo, na sredini naredimo jamico. V ločeni posodi nato nadrobimo kvas ter dodamo tri žličke sladkorja in približno 0,5 dl mlačnega mleka. Sestavine nato zmešamo ter zmes vlijemo v jamico, ki smo jo prej pripravili. Po vrhu nato potrosimo malo moke in pustimo stati nekaj časa, da kvasec vzhaja.

V tem času v drugi posodi zmešamo navaden in vaniljev sladkor, nato dodamo še rumenjake ter vse skupaj zmešamo do gladke mase. Nato primešamo še vanilijevo aromo ter olje in na koncu dodamo preostanek mlačnega mleka in rum.

Pripravljeno zmes nato dodamo v posodo z vzhajanim kvascem in vse skupaj nato (z robotskim mešalnikom) mešamo približno 15 minut, da dobimo gladko in mehko testo. Testa ne vzhajamo, ampak ga razrežemo na približno 70 g težke kose, ki jih oblikujemo v kroglice. Priporočljivo je, da kroglice sproit postavljamo na prt, ki smo ga prej potrosli z moko. Ko porabimo vso testo, kroglice pokrijemo s prtom in pustimo, vzhajati približno eno uro oziroma toliko časa, da se volumen podvoji.

Sledi še zadnji del, in sicer cvrtje krofov. V loncu najprej segrejemo olje do te mere, da se okrog lesenega ročaja kuhalnice, ki ga potopimo v olje, pojavijo drobni mehurčki. Krofe nato v olje polagamo z vzhajano stranjo navzdol. Ko lonec napolnimo, ga pokrijemo s pokrovom in krofe cvremo 3 do 4 minute, nato jih obrnemo in v odkritem loncu cvremo še približno 3 minute. Ocvrte krofe poberemo iz olja in jih odložimo na krožnik, ki ga pred tem obložimo s papirnatimi brisačkami.

Še vročim krofom nato dodamo polnilo in na koncu potrosimo še s sladkorjem v prahu.

Dober tek!