Slovenski portal za fotovoltaiko (PV Portal) nam je tudi letos postregel s poročilom o stanju na področju sončnih elektrarn v Sloveniji. V letu 2024 smo v Sloveniji priključili nekoliko manj sončnih elektrarn, kakor leto prej, in sicer 15.417, s skupno močjo 298,8 MW. (leta 2023: 17.278 novih sončnih elektrarn s skupno močjo 486,42 MW). Do konca leta 2024 smo tako imeli v Sloveniji skupno priključenih kar 64.536 sončnih elektrarn s skupno močjo 1403,6 MW, proizvedle pa so skupno 1109 GWh, pri čemer ni upoštevan lasten odjem pri samooskrbi. Delež proizvedene električne energije iz sončnih elektrarn je v lanskem letu znašal 7 % oziroma 8,5 % brez upoštevanja hrvaškega dela JEK.
Po rekordnem letu – umiritev rasti sončnih elektrarn v Sloveniji
V lanskem letu smo bili priča rahlemu upadu novih sončnih elektrarn. Konec leta 2023 se je namreč zaključila shema za samooskrbo in investitorji so lahko elektrarne postavili le še do konca leta 2024. Sončne elektrarne za samooskrbo so predstavljale slabi dve tretjini vseh novih priklopov.
Prav tako je bil zaznan rahel upad pri skupnostnih sončnih elektrarnah, največji upad pa je bil pri ostalih sončnih elektrarnah, saj je bilo v lanskem letu postavljenih le 107 MW novih sončnih elektrarn, ki niso bile vključene v shemo o samooskrbi, medtem ko je bilo v letu prej postavljenih 190 MW.
Skupna moč novo nameščenih sončnih elektrarn je, po podatkih ELES, znašala 592 MW. Nameščena moč predstavlja moč fotonapetostnih modulov, priključna moč pa dovoljeno oziroma največjo moč, ki jo lahko sončna elektrarna odda v omrežje. Ker ta podatek v prejšnjih letih ni bil na voljo, ni mogoče realno oceniti trga PV v Sloveniji. "Glede na priključno moč lahko govorimo o 27 % upadu trga sončnih elektrarn v letu 2024".
Največ moči priključene v savinjski regiji
V regijskem pogledu je največ sončnih elektrarn priključenih v savinjski regiji z 18 %, sledita pa ji podravska in osrednjeslovenska regija s po 17 % deležem sončnih elektrarn, medtem, ko je najmanj elektrarn v zasavski regiji. Na občinski ravni izstopajo Ljubljana, Maribor in Celje, kar odraža korelacijo med številom prebivalcev in nameščeno PV močjo. Zanimivo je tudi, da trenutno ni več nobene občine brez vsaj ene sončne elektrarne.
Glede na nameščeno moč sončnih elektrarn na prebivalca je v lanskem letu na prvo mesto povzpela primorsko-notranjska regija s 1004 W nameščene moči na prebivalca. Sledita pa ji savinjska in pomurska regija z več kot 900 W/prebivalca. Čeprav je glede na nameščeno moč sončnih elektrarna osrednjeslovenska regija na drugem mestu, pa je glede na nameščeno moč na prebivalca na repu seznama s 420 W/prebivalca, pri tem pa velja poudariti, da je to tudi regija z največ prebivalci.
Slovensko povprečje konec leta 2024 je znašalo 668 W/prebivalca, kar nas po preliminarnih podatkih uvršča med prvih 6 držav v Evropski uniji.
Pri občinski statistiki nameščene moči na prebivalca prednjačijo občine z večjimi sončnimi elektrarnami in običajno manj prebivalci. Največ vatov na prebivalca beležijo v občini Nazarje (2.728,94 W/prebivalca), sledita ji še občini Kidričevo in Lenart, medtem ko najmanj vatov na prebivalca beleži občina Dobrepolje (46,42 W/prebivalca).
Več informacij za posamezno občino si lahko ogledate na tej povezavi.
Sončno sevanje lani nižje od povprečja zadnjih petih let
Po podatkih Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko, UL – FE je bilo lani sončno sevanje nižje od povprečja zadnjih petih let in nižje, kot v letu 2023. Letno sončno obsevanje na vodoravno površino v letu 2024 je znašalo 1.245 kWh/m2. Čeprav je letno obsevanje manjše, je letna rast povprečne vrednosti sončnega obsevanja na vodoravno površino še vedno relativno visoka (6,8 Wh/m2). Ob upoštevanju povprečne 10-letne vrednosti letnega sončnega obsevanja za Ljubljano to pomeni vsakoletno 0,5 % povečanje sončnega obsevanja.
Stanje fotovoltaične industrije v letu 2024
V letu 2024 se je fotovoltaični trg v Sloveniji nekoliko ohladil – v prvi polovici leta se je poznal še zamik priklopa sončnih elektrarn za samooskrbo, interes v nove investicije pa se je bistveno zmanjšal. Prav tako se je zmanjšal tudi interes v večje sončne elektrarne, kar lahko pripišemo nesigurnosti na trgu. Veliko majhnih storitvenih podjetij se je umaknilo s trga in ne ponuja več uslug namestitve sončnih elektrarn.
Spremembe uredbe o samooskrbi so močno povečale subvencije v hranilnike. Višina investicije v novo sončno elektrarno za samooskrbo z optimalno velikostjo hranilnika je v letu 2024 dosegla višino investicije v enako sončno elektrarno brez hranilnika v letu 2023.
Smiselno je omeniti tudi, da kljub upadu storitvenih podjetij se stanje fotovoltaične industrije v Sloveniji v letu 2024 ni bistveno spremenilo.
