Vsako leto 8. februarja v Sloveniji obeležujemo Slovenski kulturni praznik, dan, posvečen kulturi, umetnosti in ustvarjalnosti. Ta datum ni izbran naključno, povezan je z življenjem in delom največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je na ta dan, leta 1849, umrl. Prešernov dan ni le spomin na izjemnega ustvarjalca, ampak tudi opomnik, kako pomembno vlogo ima kultura pri oblikovanju narodne identitete.
Kdo je bil France Prešeren?
V Sloveniji bi težko našli koga, ki še ne bi slišal za Franceta prešerna, bodisi v šolskih klopeh bodisi ob obeleževanju kulturnega praznika ali drugih priložnostih. France Prešeren (1800–1849) se je rodil v Vrbi na Gorenjskem. Po izobrazbi je bil pravnik, a njegovo življenjsko poslanstvo je bila poezija. Ustvarjal je v obdobju romantike, ko so bila v ospredju čustva, osebna izpoved, hrepenenje in ideal svobode. Vse to pa je močno zaznamovalo tudi njegovo poezijo.
Prešeren je pisal v slovenščini v času, ko ta še ni imela enakovrednega položaja med drugimi evropskimi jeziki. Prav s tem je pomembno prispeval k razvoju slovenskega jezika. Njegova dela so po vsebini in obliki primerljiva z največjimi evropskimi pesniki tistega časa, kar potrjuje njegovo izjemno literarno vrednost.
Pesnik ljubezni, svobode in naroda
Med njegovimi najbolj znanimi deli so Sonetni venec, Krst pri Savici, Gazele in seveda Zdravljica. Prav slednja ima posebno mesto v slovenski zgodovini – njena sedma kitica je danes slovenska državna himna. Zdravljica ne opeva vojaške moči ali nadvlade, ampak svobodo, mir in sožitje med narodi, kar ji daje brezčasen in univerzalen pomen.
Velik del Prešernove poezije je zaznamovan tudi z neizpolnjeno ljubeznijo do Julije Primic, ki je postala simbol pesnikovega hrepenenja in navdiha. Njegova osebna življenjska pot sicer ni bila lahka, saj se je soočal s cenzuro, poklicnimi razočaranji in osebnimi izgubami, a prav iz teh izkušenj je črpal globino svojih verzov.
10 zanimivosti o Prešernu
Prešeren je bil tesen prijatelj z Matijo Čopom, ki ga je spodbujal k umetniški odličnosti in evropskemu pogledu na književnost.
Čeprav France Prešeren danes velja za največjega slovenskega pesnika, v času svojega življenja ni doživel pravega priznanja.
Po njem so poimenovane tudi Prešernove nagrade, najvišja državna priznanja na področju umetnosti in kulture, ki jih podeljujejo prav na predvečer kulturnega praznika.
Na Prešernov dan številni muzeji, galerije in kulturne ustanove ponujajo brezplačen vstop, s čimer simbolično poudarjajo dostopnost kulture vsem.
France Prešeren je imel v žepih vedno shranjene suhe fige, ki jih je rad delil otrokom. Zaradi tega so ga mnogi klicali tudi dr. Fig.
Prešernov dan (8. februarja) obeležujemo že od leta 1945, državni praznik in dela prost dan pa je šele od leta 1991.
Podoba Franceta Prešerna je bila upodobljena na bankovcu za 1000 tolarjev, ki je bil dan v obtok septembra 1992. Danes pa njegov motiv in verz iz Zdravljice krasita kovanec za 2 evra.
Prešeren je pisal tudi veliko erotičnih pesmi, ki so danes precej nepoznane, saj jih ne uvrščamo v visoko kulturo. Gre za vulgarne pesmi, ki vsebujejo veliko vulgarnih izrazov.
Točen datum rojstva Franceta Prešerna ni znan. Danes sicer velja za datum njegovega rojstva 3. december, vendar naj bi bil takrat kršen, ne rojen.
Po Prešernu je poimenovana tudi prva slovenska vrtnica, ki jo je vzgojil akademik dr. Matjaž Kmecl. Vrtnica je rožnate barve z belimi in rjavimi odtenki. Gre za vrtnico Rosa Prešeren.
Zakaj je Prešernov dan še danes pomemben?
Prešernov dan nas vsako leto znova spomni, da kultura ni samoumevna. Je rezultat ustvarjalnosti, poguma in vztrajnosti posameznikov, ki so verjeli v moč besede in umetnosti. Prešeren ni le zgodovinska osebnost, ampak simbol slovenske kulturne samozavesti in povezanosti.
V svetu hitrega tempa in digitalnih vsebin je ta praznik priložnost, da se za trenutek ustavimo, posežemo po knjigi, obiščemo kulturni dogodek ali preprosto razmislimo o tem, kaj nam kultura pomeni. Tako ohranimo živ duh Prešernove zapuščine, ne le 8. februarja, ampak skozi vse leto.
