Svetovni dan mokrišč, ki ga obeležujemo vsako leto 2. februarja, zaznamuje datum sprejetja konvencije o mokriščih (Ramsarska konvencija) 2. februarja 1971 v Ramsarju v Iranu.


Mokrišča so med najbolj raznolikimi in produktivnimi okolju na svetu – so zibelke biotske raznovrstnosti, ki zagotavljajo odlične pogoje od katerih je odvisno preživetje neštetih vrst rastlin in živali, prav tako pa smo od mokrišč odvisni tudi mi.
Mokrišča so nepogrešljiva zaradi številnih koristi, ki jih zagotavljajo človeštvu; od oskrbe s sladko vodo, hrane ter biotske raznovrstnosti do nadzora poplav, obnavljanja podzemne vode ter blaženja podnebnih sprememb. Čeprav mokrišča pokrivajo le okoli 6 % zemeljske površine, kar 40 % vseh rastlinskih in živalskih vrst živi ali se razmnožuje v mokriščih. Žal pa so mokrišča tudi najbolj ogrožen ekosistem. Glede na konvencijo o svetovni dediščini in Ramsarski konvenciji je od začetka prejšnjega stoletja izginilo 64 % mokrišč.
Ohranimo mokrišča za našo prihodnost
Tema letošnjega svetovnega dneva mokrišč je »Ohranimo mokrišča za našo prihodnost«, ki poudarja nujnost drznega ukrepanja za zaščito teh naravnih habitatov za dobrobit vseh ljudi ter da bodo tudi prihodnje generacije še naprej imele koristi od vsega, kar nam nudijo mokrišča.
Letošnja obeležitev svetovnega dneva mokrišč je še posebej pomembna, saj letos poteka tudi 15. zasedanje Konference pogodbenic Konvencije o mokriščih (COP15). Vsake tri leta se namreč predstavniki vlad vseh držav članic sestanejo ter omogočijo ključne razprave o ohranjanju in trajnostni rabi mokrišč, obenem pa sprejmejo tudi program za naslednja tri leta.


Mokrišča so zibelka življenja in izjemno pomembni ekosistemi, ki igrajo ključno vlogo v kulturi, podnebju, preživetju, biotski raznovrstnosti, hrani in oskrbi z vodo. Skozi zgodovino so bila tesno povezana z ljudmi, saj so navdihovala umetnost, duhovnost in družbene vrednote. Prisotnost mokrišč vsekakor vpliva na dobrobit vseh nas, vendar pa njihova degradacija negativno vpliva na lokalne skupnosti.
Mokrišča skladiščijo ogromne količine ogljika, s čimer povečujejo odpornost našega planeta. Prav tako delujejo kot naravna zaščita pred ekstremnimi vremenskimi pojavi, saj blažijo vplive neviht, poplav, orkanov in cunamijev. Kljub temu so zaradi podnebnih sprememb in posegov človeka močno ogrožena. Zavedati se moramo, da so mokrišča ključna za preživetje milijonov ljudi, saj zagotavljajo hrano, vodo, transport in gospodarske priložnosti. Več kot 660 milijonov ljudi je neposredno odvisnih od ribolova in ribogojstva, skoraj milijarda gospodinjstev pa za preživetje potrebuje pridelavo riža. Prav tako predstavljajo pomembno središče turizma, saj veliko ljudi išče sprostitev na območjih mokrišč, kar ustvarja milijone delovnih mest. Njihova izguba lahko vodi v upad biotske raznovrstnosti in povečanje revščine.
Z ekološkega vidika so mokrišča življenjski prostor za približno 40 % svetovnih rastlinskih in živalskih vrst. Njihovo izginjanje je povezano s spremembami rabe zemljišč, onesnaževanjem in plastiko, ki škoduje stotinam morskih in obalnih vrst. Ker so podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti povezani, je nujno, da preprečimo nadaljnjo degradacijo mokrišč in pospešimo njihovo obnovo ter z njimi trajnostno upravljamo. Le s premišljenim načrtovanjem rabe vode in prostora bomo lahko zagotovili njihovo dolgoročno ohranitev ter hkrati omogočili trajnostni razvoj, ki bo koristil tako naravi kot ljudem.


Svetovni dan mokrišč 2025 poudarja potrebo po sodelovanju in dolgoročnemu načrtovanju prihodnosti ter s tem omogočiti, da bodo vsi ljudje, povsod po svetu, še naprej koristili življenjsko pomembne storitve, ki jih mokrišča zagotavljajo, obenem pa bomo tako ohranili tudi biotsko raznovrstnost, ki jo ponujajo. Pri tem pa mokrišč ne smemo izkoriščati, saj bi jih s tem še bolj ogrozili. Pomembno je, da jih cenimo in varujemo, saj bomo tako zagotovili skupno prihodnost in dobrobit vseh nas ter prihodnjih generacij.