Zadnjo nedeljo v juliju, ki bo letos 30. julija, obeležujemo mednarodni dan barij, ki so pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti ter za blaženje podnebnih sprememb. Njihov pomen pride še posebej do izraza v vročih poletnih dneh, ko se velikokrat srečujemo s pomanjkanjem padavin, saj so barja pomembna za zadrževanje in shranjevanje vode. Letošnje poletje se sicer, zaradi posebnih meteoroloških razmer, srečujemo z obilnim deževjem, vendar pa, če se ozremo samo eno leto nazaj, se lahko spomnimo na sušo, ki je povzročila ogromno škode.

Mednarodni dan barja je namenjen spodbujanju ozaveščanja ter k ukrepanju za ohranjanje barij, ki so ključnega pomena za našo prihodnost in navsezadnje tudi za dobrobit našega planeta.

Barja so poseben tip mokrišč, za katere je značilno stalno ali začasno zastajanje vode, pomembna pa so tudi kot življenjski prostor številnim (tudi ogroženim) živalskim in rastlinskim vrstam – od mikroskopsko majhnih bakterij, praživali ter alg, do ptic, plazilcev, dvoživk in rastlin, med katerimi prevladujejo predvsem različne vrste mahov. Na barjih najdemo rastline, ki potrebujejo veliko vlage in vode, prilagojene pa so za mineralno revna rastišča. Iz odmrlih rastlinskih delov nastaja šota, saj zaradi pomanjkanja zraka odmrli deli ne zgnijejo oziroma se ne spremenijo v humus. Glavna značilnost barij je njihova sposobnost, da zadržujejo in shranjujejo velike količine vode, kar ustvarja edinstvene vodne habitate z visoko biotsko raznovrstnostjo.  Zelo pomembno vlogo imajo tudi pri blaženju podnebnih sprememb ter pri skladiščenju ogljika in metana. Barja so vir različnih materialov, kot na primer šota, ki se upora za vrtnarjenje in gradbeništvo. Prav tako je vir različnim vrstam rastlin, ki so uporabne za prehrano ter medicino.

V Sloveniji poznamo različne tipe barij, ki pa jih v osnovi delimo na:

• Visoka barja: so dvignjena nad okolico in se napajajo samo hranili ter padavinsko vodo in ne s podtalnico. Za visoka barja je značilno tudi, da se šota tvori iz mahov. V Sloveniji so najbolj znana visoka barja na Pokljuki, Olševi, Pohorju, Jelovici in na Ljubljanskem barju.
• Nizka barja: nastanejo s trajno ali občasno poplavljenostjo kopnih predelov in so, v primerjavi z visokimi barji, bogatejša s hranili. Šota se pri nizkih barjih tvori iz odmrlih rastlinskih delov – uspeva predvsem traviščna vegetacija in grmovje. Vodostoj nizkih barij določa podtalnica. V Sloveniji najdemo nizka barja v Mišji dolini, na Cerkniškem jezeru in na delih Ljubljanskega barja. Med nizka barja uvrščamo tudi Zelence.
• Prehodna barja: so odvisna tako od podtalnice, kot tudi od padavin in vsebujejo malo hranil in mineralov. V večini gre za manjša barja, kjer voda sega do površine ali na njej zastaja, na njih pa najdemo predvsem nizke in visoke šaše (trava) ter druge mahove. V Sloveniji je manj kot 20 prehodnih barij in jih najdemo predvsem v alpskem, predalpskem in dinarskem območju.

Žal pa so barja, predvsem zaradi človeške dejavnosti, marsikje uničena, spremenjena ali degradirana – predvsem zaradi urbanizacije, kmetijstva, odvajanja vode, onesnaževanja ter zaradi podnebnih sprememb. Prekomerno izsuševanje barij ter izguba njihovega naravnega habitata povzroča zelo veliko škodo ekosistemu ter ogroža številne rastlinske in živalske vrste.  V Sloveniji se barja ohranjajo predvsem v sklopu omrežja Natura 2000.

Mednarodni dan barij je odlična priložnost za ozaveščanje o izzivih, ki pestijo barja ter za spodbujanje ukrepov za njihovo zaščitno in obnovo. Poleg tega pa je ta dan namenjen tudi spodbujanju raziskav in inovacij v zvezi z upravljanjem barij ter ozaveščanju o pozitivnih vplivih, ki jih ima ohranjanje tovrstnih območij na podnebje, čisto vodo, biotsko raznovrstnost in navsezadnje tudi na kakovost našega življenja.

Kaj lahko storimo za ohranjanje barij?

Vsakdo lahko že z majhnimi koraki veliko pripomore k ohranjanju barij ter s tem tudi k ohranjanju vseh lastnosti, ki nam jih barja nudijo.

• Izobraževanje in ozaveščanje: seznanite se z različnimi vrstami barij, njihovo ranljivostjo in pomenom za okolje. S širjenjem znanja in ozaveščanjem v svoji skupnosti lahko spodbudite tudi druge, da se pridružijo prizadevanjem za ohranjanje barij.
• Podpora zaščitnim območjem: podpirajte prizadevanja za zaščito barij znotraj narodnih parkov, rezervatov in drugih zaščitenih območij. Sodelujte pri aktivnostih in programih, ki jih organizirajo lokalne okoljevarstvene organizacije in naravovarstvene agencije.
• Spoštovanje omejitev in pravil: ob obisku barij ali njihove okolice, spoštujte označene poti in omejitve, ki veljajo za tisto območje.
• Sodelovanje v prostovoljnih akcijah:  Pridružite se prostovoljnim akcijam čiščenja in obnavljanja barij. Sodelovanje v takšnih akcijah je odličen način za neposredno prispevanje k ohranjanju teh območij.
• Podpora trajnostnemu kmetijstvu: podpirajte kmete in pridelovalce, ki se zavedajo pomena ohranjanja mokrišč ter uporabljajo trajnostne kmetijske prakse, ki ohranjajo barja.
• Zmanjševanje ogljičnega odtisa: zmanjšajte svoj vpliv na podnebje z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Uporabljajte javni prevoz, izbirajte trajnostne vire energije in spodbujajte druge, da se pridružijo prizadevanjem za zmanjšanje ogljičnega odtisa.
• Spodbujanje političnih ukrepov: Podpirajte politične ukrepe in odločitve, ki prispevajo k zaščiti in ohranjanju barij ter spodbujajo trajnostno upravljanje naravnih virov.

Ob tej priložnosti se spomnimo, da smo vsi odgovorni za ohranjanje našega planeta za prihodnje generacije. Mednarodni dan barja nas opominja, da so barja neprecenljiv del našega naravnega bogastva, zato se moramo zavzemati za njihovo trajnostno upravljanje in zaščito. Le tako bomo zagotovili, da bodo ta edinstvena ekosistemsko pomembna območja še dolgo časa služila nam in našim potomcem.